Službi branja beril in delitve obhajila v stalni obliki odprti tudi za ženske

Papež Frančišek je službi branja beril in delitve obhajila v stalni in institucionalni obliki odprl tudi za ženske. Motu proprio »Spiritus Domini« spreminja 230. člen kanonskega prava.

Izšel je motu proprio »Spiritus Domini«, s katerim je papež Frančišek spremenil kodeks kanonskega prava ter službi branja beril in delitve obhajila v stalni in institucionalni obliki odprl tudi za ženske.

V praksi zagotovo ne gre za novost, saj ženske med bogoslužjem pogosto berejo Božjo besedo ali opravljajo službo ob oltarju kot ministrantske ali delilke obhajila, v skladu s pooblastili škofa. Sedaj pa ti dve službi z ustreznim pooblastilom dobivata še stalno in institucionalno obliko, ki je do sedaj manjkala. Papež Pavel VI. je leta 1972 odločil, da omenjeni službi lahko opravljajo samo osebe moškega spola. Papež Frančišek je sedaj, tudi upoštevajoč ugotovitve zadnjih škofovskih sinod, želel na institucionalno raven postaviti navzočnost žensk ob oltarju.

Motu proprio »Spiritus Domini« spreminja prvi odstavek 230. člena kanonskega prava, ki je določal, da so »moški laiki« lahko »za stalno sprejeti v službo bralca ali mašnega pomočnika«. Izraz »moški laiki« je sedaj zamenjan z besedo »laiki«, kar vključuje tako moške kot ženske. Papež Frančišek v dokumentu pojasni, da »so nekatere škofovske sinode jasno pokazale potrebo po doktrinalni poglobitvi tega argumenta«, da bi se tako »odgovorilo na naravo karizem in zahtev časa« ter »podprlo vlogo evangelizacije, ki pripada cerkvenim skupnostim«. Zapiše, da je »v zadnjih letih prišlo do doktrinalnega razvoja«, ki je pokazal, kako imajo določene službe, ki jih postavlja Cerkev, kot »temelj skupno stanje krščenih in kraljevsko duhovništvo, prejeto po zakramentu krsta«; te službe »so bistveno drugačne od posvečene službe, ki se prejme z zakramentom svetega reda«. Papež spomni, da je tudi »utrjena praksa latinske Cerkve potrdila, kako so te laične službe, utemeljene na zakramentu krsta, lahko zaupane vsem laikom, ki so sposobni in so moškega ali ženskega spola«.

Papež Frančišek je obenem napisal tudi pismo prefektu Kongregacije za nauk vere, kardinalu Luisu Ladarii. V njem pojasni teološke razloge za svojo odločitev, pri čemer se sklicuje na drugi vatikanski koncil in na potrebo, da »se ponovno odkrije soodgovornost vseh krščenih v Cerkvi, na poseben način poslanstva laikata«.

 

Besedilo Motu propria objavljamo v celoti.

 

APOSTOLSKO PISMO SPIRITUS DOMINI

V OBLIKI »MOTU PROPRIO«

O spremembi kan. 230 § 1 Zakonika Cerkvenega prava glede dostopa žensk do stalne službe lektorata in akolitata.

Duh Gospoda Jezusa, ki je trajni vir življenja in poslanstva Cerkve, deli članom Božjega ljudstva darove, ki vsakemu na drugačen način omogočajo, da prispeva h graditvi Cerkve in k oznanjevanju evangelija. Te karizme, ki se imenujejo službe,  so, kolikor so javno priznane in ustanovljene od Cerkve, dane na razpolago skupnosti in njenega poslanstva v stalni obliki.

V nekaterih primerih ta služba izvira v posebnem zakramentu, v svetem redu. Druge naloge so bile skozi zgodovino ustanovljene v Cerkvi in po nezakramentalnem liturgičnem obredu zaupane posameznim vernikom v moči značilne oblike opravljanja krstnega duhovništva in v pomoč posebni službi škofov, duhovnikov in diakonov.

Po častitljivem izročilu je prejem »laičnih služb«, ki ga je sv. Pavel VI. predpisal z »Motu Proprio« Ministeria quaedam (17. avgusta 1972), kot način priprave predhajal prejem zakramenta svetega reda, čeprav so bile takšne službe podeljene drugim primernim vernikom moškega spola.

Nekatera zasedanja Škofovske sinode so opozorila na potrebo po doktrinalni poglobitvi teme, da bi odgovorili na naravo omenjenih karizem in na zahteve časov, ko bi dali ustrezno podporo vlogi evangelizacije, ki pripada cerkveni skupnosti.

Sprejemajoč ta priporočila smo v zadnjih letih prišli do doktrinalnega razvoja, ki je osvetlil, kako imajo določene službe, ki jih je ustanovila Cerkev, za temelj skupno stanje krstnega in kraljevskega duhovništva, ki smo ga prejeli v zakramentu krsta; v bistvu se razlikujeta od službenega duhovništva, ki ga prejmemo z zakramentom svetega reda. Tudi uveljavljena praksa v latinski Cerkvi je namreč potrdila, kako takšne laiške službe, ker temeljijo na zakramentu krsta, lahko zaupamo vsem vernikom, ki se pokažejo primerni, moškega ali ženskega spola, kakor že implicitno predvideva kan. 230 § 2.

Zato sem se, potem ko sem slišal mnenje pristojnih Dikasterijev, odločil, da bom poskrbel za spremembo kan. 230 § 1 Zakonika cerkvenega prava. Zato določam, naj ima kan. 230 § 1 v prihodnje sledeči zapis:

»Laiki, ki imajo starost in darove, ki jih je z odlokom določila škofovska konferenca, so lahko po ustaljenem liturgičnem obredu stalno sprejeti v službo lektorjev in akolitov; vendar jim ta podelitev ne daje pravice do vzdrževanja ali plačila s strani Cerkve.«

Naročam tudi spremembo drugih ukrepov, ki imajo zakonsko moč in se nanašajo na ta kanon.

Kar je določeno s tem Apostolskim pismom v obliki Motu Proprio, naročam, naj ima trdno in stalno veljavnost, kljub kakršni koli nasprotni stvari, tudi če bi bila vredna posebne omembe, in naj bo razglašeno z objavo v L‘Osservatore Romano in vstopi v veljavo isti dan, potem pa naj bo objavljeno v uradnem komentarju Acta Apostolicae Sedis.

V Rimu, pri Svetem Petru, dne 10. januarja leta 2021, na praznik Jezusovega krsta, v devetem letu mojega pontifikata.

Frančišek

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.