Papež Frančišek se s sporočilom obrača na udeležence tretjih Evropskih katoliških socialnih dnevov, ki so od 17. do 20. marca 2022 potekali v Bratislavi na Slovaškem. V ospredje postavi sedanjo vojno v Ukrajini: človeštvo ponovno ogroža sprevržena zloraba moči in interesov, zaradi česar so nezaščiteni ljudje obsojeni na doživljanje vseh oblik brutalnega nasilja. Spregovori o temeljih evropske družbe in izpostavi pomembno vlogo kristjanov: ljubezen je konkretna.

Evropske katoliške socialne dneve v slovaški prestolnici organizirajo Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), Svet evropskih konferenc (CCEE), Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju in Slovaška škofovska konferenca.

Kri in solze otrok, trpljenje moških in žensk

Papež takoj na začetku sporočila, naslovljenega na predsednika CCEE Gintarasa Grušasa, spregovori o vojni v Ukrajini: »Tragedija vojne, ki se odvija v središču Evrope, nas pušča osuple. Nikoli si ne bi mislili, da bomo ponovno gledali podobne prizore, ki spominjajo na velike vojne konflikte prejšnjega stoletja. Parajoči klic na pomoč naših ukrajinskih bratov in sester nas kot skupnost vernikov ne le sili, da resno razmislimo, ampak da jočemo z njimi in zanje nekaj storimo; delimo bridkost ljudstva, katerega identiteta, zgodovina in tradicija so bili ranjeni. Kri in solze otrok, trpljenje moških in žensk, ki branijo svojo domovino ali bežijo pred bombami, pretresajo našo vest. Človeštvo ponovno ogroža sprevržena zloraba moči in interesov, zaradi česar so nezaščiteni ljudje obsojeni na doživljanje vseh oblik brutalnega nasilja.«

Ne nehajmo prositi Boga in ljudi za mir

Papež se škofom zahvaljuje, da so se enoglasno odzvali na potrebe ukrajinskega ljudstva ter zagotovili materialno pomoč, sprejem in gostoljubnost. »Ne utrudimo se in ne nehajmo prositi Boga in ljudi za mir. Zato vas pozivam k nadaljnji molitvi, da tisti, ki odločajo o usodi narodov ne bi zanemarili nobenega poskusa za zaustavitev vojne in odprli konstruktiven dialog za končanje grozovite človeške tragedije, ki jo ta vojna povzroča.«

Vojna je neuspeh politike in človeštva

Poudari, da je danes nujno »pregledati slog in učinkovitost umetnosti politike (ars politica). Pred mnogimi spremembami, ki smo jim priča na mednarodni ravni, smo dolžni »omogočiti razvoj svetovne skupnosti, sposobne uresničiti bratstvo, v katerem bi vladalo družbeno prijateljstvo vseh ljudstev in narodov« (okrožnica Fratelli tutti, 154). »Vojna, ki za sabo pušča slabši svet in je neuspeh politike in človeštva, sramotna predaja pred silami zla (prim. Fratelli tutti, 261), lahko v tem smislu spodbudi nasprotno reakcijo, zavzetost za vzpostavitev arhitekture miru na globalni ravni, kjer ima evropski dom, ki je nastal za zagotavljanje miru po svetovnih vojnah, primarno vlogo.«

Razmisliti o tranziciji evropske družbe

Evropski katoliški socialni dnevi potekajo pod naslovom »Evropa onkraj pandemije: nov začetek«, kar je po papeževih besedah povabilo k »razmisleku o tranziciji evropske družbe«, ki je že v teku. »Ta čas, ki je še vedno pogojen s pandemijo, je povzročil opazne socialne, ekonomske, kulturne in tudi cerkvene spremembe. V teh razmerah, zaznamovanih s trpljenjem, so narasli strahovi, povečala se je revščina in pomnožila se je osamljenost. Medtem ko so mnogi izgubili delo in živijo v negotovosti, pa se je za vse spremenil način odnosov z drugimi. V takšnem kontekstu tudi cerkveno življenje ni bilo prikrajšano za številne težave, povezane predvsem z omejitvijo pastoralnih dejavnosti.«

Kristjani ne ostajamo križem rok

Sveti oče v nadaljevanju v ospredje postavi pomembno vlogo kristjanov: »Ne moremo ostani križem rok. Kot kristjani in kot evropski državljani smo poklicani, da pogumno uresničimo, kar je dejal eden od velikih očetov ustanoviteljev Evropske skupnosti, Alcide De Gasperi, ko je govori o skupnem dobrem naših evropskih domovin, naše domovine Evrope (prim. Govor na konferenci evropskega parlamenta, 21. april 1954). Kot pritrdi papež, »Evropa in narodi, ki jo sestavljajo, si med seboj ne nasprotujejo in graditi prihodnost ne pomeni uniformiranja, ampak še večjege povezovanje v spoštovanju različnosti. Ponovno zgraditi skupen dom za kristjane pomeni, da postanemo oblikovalci občestva, tkalci edinosti na vseh ravneh: ne zaradi strategije, ampak zaradi evangelija. Z drugimi besedami, treba je ponovno začeti s središčem evangelija: Jezusom Kristusom in njegovo ljubeznijo, ki rešuje. To je vedno novo oznanilo, ki ga je treba ponesti v svet, predvsem s pričevanjem življenja, ki razkriva lepoto srečanja z Bogom in lepoto ljubezni do bližnjega.«

Zidove spremeniti v vrata

Ljubezen je konkretna bližina, delitev, skrb za drugega, izpostavi papež Frančišek ob koncu sporočila. »Kdor ljubi, premaga strah in nezaupljivost do oseb, ki se pojavijo na naših mejah in iščejo boljše življenje: če je sprejeti, zaščititi, spremljati in vključiti mnoge brate in sestre, ki bežijo pred konflikti, lakoto in revščino, dolžnost in je človeško, je to še toliko bolj krščansko. Naj se zidovi, ki so še vedno navzoči v Evropi, spremenijo v vstopna vrata njene zgodovinske, verske, umetnostne in kulturne dediščine; naj se pospešujeta dialog in socialno prijateljstvo, da bi raslo človeško sobivanje, utemeljeno na bratstvu.«

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.