Papež Frančišek je v soboto, 21. maja 2022 sprejel v avdienco v dvorani Pavla VI. okoli 1000 bralcev revije »Famiglia Cristiana« (Krščanska družina) ob njeni 90-letnici izhajanja.

Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodošli!

Direktorju don Stefanu se zahvaljujem za njegovo predstavitev. Vi danes prestavljate veliko družino »Famiglia Cristiana«. Ne gre za igro besed! Najbolj razširjena katoliška revija v Italiji ima danes 90 let: kot dobra babica, ki je veliko doživela in si pridobila modrost.

Vse izhaja iz apostolskega duha blaženega Jakoba Alberioneja. Zamislil si je revijo, ki bi v družine prinašala krščanski pogled na stvarnost, na aktualno dogajanje, na velike teme sveta in Cerkve. V ta projekt je vpletel celotno Pavlinsko družino: duhovnike pri vodenju in urejanju, brate redovnike predvsem pri v tehnični fazi tiska, sestre za širjenje po domovih, vse za ozaveščanje v župnijah. Vendar se je sodelovanje takoj razširilo na novinarje in strokovnjake na vseh področjih.

Don Alberione je že leta 1915 rekel mladim duhovnikom: »Sejte dobre ideje, da bodo obrodile dobra dela. To je delo, ki je pomembno. Verske ideje, socialne ideje, gospodarske ideje, ideje o krepostih, ideje o higieni, in tako dalje […]. Ko vemo, da je neka ideja lahko dobra, da neko dejstvo lahko časopis naredi zanimiv, jih je koristno posredovati: to je talent, ki ga daje Bog: storimo, da bo obrodil« (Zapiski o Pastoralni teologiji, št. 340).

Dragi prijatelji, bralke in bralci – se pravi vi – ste resnično bogastvo revije, kot je Famiglia Cristiana. Pravzaprav so vodstvo, uredništvo in novinarji vedno negovali stik z ljudmi; odnos, ki ga je treba obnoviti tudi v digitalnem preoblikovanju, ki ga doživljamo. Don Alberione je rekel: »Uvajanje kina v župnije in naročanje na katoliške revije. Katoliški časopis je kot Božji obisk po domovih« (Pridige pastiricam, knjiga VII., 1981, str. 318).

Glavna uredniška linija Pavlincev je bila od nekdaj: biti pozorni na odnose kot na ključ do komunikacijske prakse in na »mreže« kot na kraje skupnega ustvarjanja pomenov in vsebin; težnja po iskanju novih oblik prisotnosti in delovanja, ki niso toliko povezane s sredstvi, ampak s kulturo in z novo slovnico komunikacije; in v službi vsemu Božjemu ljudstvu, zlasti moškim in ženskam, ki živijo v današnjih obrobjih. Ta linija je vedno veljavna, seveda pa jo je treba posodobiti v skladu z velikimi usmeritvami evangelizacije. Danes se na primer pred nami odpirata zlasti dve poti: pot bratstva in pot celostne ekologije. Hoditi moramo po teh dveh poteh, toda metoda ostaja tale: dialog in poslušanje, ki omogočata negovanje odnosov.

Kar zadeva dialog je pomembno razumeti, da ga ne moremo skrčiti na izmenjavo podatkov ali informacij, in da odnosa z drugim ne  moremo omejiti na povezavo. To dobro veste! Zgolj stika ni mogoče zamenjati z znamenjem dialoga in interakcije, ali preproste izmenjave sporočil s pravo komunikacijo. Nekdo mi je rekel, da ima telefonski imenik največ podatkov in največ osebnosti, vendar je brez komunikacije, zanimivo! Komunikacija je globlja vaja, po kateri stopimo iz samozadostnosti. Premagati samozadostnost, da bi pogledali proti širšemu obzorju, je nujno v tem trenutku spreminjanja dobe. Da bi komunikator poznal sogovornike svojega poslanstva in se jim približal, mora prehoditi pot »izhoda« in spremeniti obnašanje in miselnost, če je potrebno. To je pot, ki nam jo je pokazal 2. vatikanski koncil, potem pa sv. Pavel VI., sv. Janez Pavel II.; še prej pa je to zgled apostola Pavla, ki je s sporočanjem evangelija ustvarjal odnose in skupnosti.

Tema naslednjega generalnega kapitlja duhovnikov in bratov učencev Družbe sv. Pavla gre jasno v tej smeri: »Preobražajte se z obnovo svojega uma« (Rim 12,2). Poklicani, da bi bili obrtniki komunikacije za preroško oznanjevanje veselja evangelija v kulturi komunikacije. Začeli ga boste prav na Svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ustanovljenega na željo sv. Pavla VI., ki se ga v bogoslužju spominjamo istega dne. Ko smo danes tukaj skupaj, molimo za ta pomemben dogodek za vas, Pavlince; in molimo, da se bodo »Famiglia Cristiana« in druge vaše revije, knjige, televizijska, multimedijska in vzgojna dejavnost v Italiji in po svetu vedno prenavljale po evangeliju in z gorečnostjo apostola Pavla.

Vedno se vračati k evangeliju, vedno k koreninam in od tam pridobiti moč za novost. Korenine vam dajo sok za rast, evangelij vam bo dal poslanstvo in vam dal sporočilo, ki vas izgrajuje. Toda pazite se današnje nevarnosti. Žal se zamenjuje iti v globino z vračanjem nazaj. Tako kultura, ki namesto, da bi se poglobila zaradi oznanjevanja, gre nazaj, na koncu stopica, da se ohranja, ne da raste in nima več karizme komunikacije. Bodite previdni v svojih revijah, vedno kažite na korenine, vendar zaradi rasti. In bodite pozorni, ko pride do nekega premika nazaj, da to obsodite in rečete, da to ni krščansko. Avtor Pisma Hebrejcem je rekel: »Nismo ljudje, ki gremo nazaj«. Naprej gremo z močjo evangelija, s komunikacijsko močjo, ki ustvarja skupnost. Ne zatekajte se k ustvarjanju majhnih skupin samoohranitve, ki bodo našo dušo na koncu spremenile v muzejski eksponat. Na to bodite pozorni.

Sklenimo z besedo don Alberiona, ki povzema njegovo karizmatično pot: »Revnim in ponosnemu svetu ne moremo dati nobenega večjega bogastva, kot je Jezus Kristus. On je največje bogastvo. Marija je svetu dala milost v Jezusu Kristusu; še naprej ga ponuja skozi stoletja. […] Svet potrebuje Jezusa Kristusa, Pot, Resnico, Življenje. Marija ga daje po apostolih, apostolatih, ki jih Ona prebuja, oblikuje, jim pomaga in jih krona s sadovi in slavo v nebesih«. (Abundantes divitiae gratiae suae, 1953, str. 108).

Vsem hvala, da ste prišli! Iz srca vas blagoslavljam, in blagoslavljam vse bralce in bralke »Famiglie Cristiane«, in vse tiste, ki delajo, da jo napišejo, natisnejo in jo razširijo. In vi ne pozabite moliti zame. Hvala.

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican Media

Obj.: M. B.