Nasilje je najslabši odgovor na težke probleme našega časa. Mediji dnevno poročajo o nasilju. Zgroženi beremo o nepredstavljivih zločinih, gledamo slike neskončne revščine.

Nasilja ne moremo premagovati z nasiljem. To zmore le ljubezen. Povsod išče dobro in nikoli ne obupa. Ne uživa v senzacijah zla, ampak se veseli vsega dobrega, ki se kljub vsemu dogaja.

Blagor tistim, ki ne širijo nasilja. Blagor nenasilnim, ki ne stremijo po moči: ki se postavljajo na stran šibkih, in tistih, ki so žrtve drugih ljudi; ki pogumno nastopijo proti zlorabi moči; ki spiralo nasilja zasučejo v spiralo prijateljstva in ljubezni. Za nasilje se moraš naučiti sovražiti. Za nenasilje se moraš naučiti ljubiti.

Ne gre za to, da bi mu dali prosto pot. To ne pomeni, da oblikujemo družbo, v kateri noben zločin ne bo kaznovan. Jezus ne govori o tem. Uči nas, na kakšen način spremeniti človeško skupnost, predvsem pa, kako se mora v svetu obnašati skupnost njegovih učencev, da bi življenje slavilo zmago.

Prvi korak je zagotovo ta, da na nasilje ne odgovorimo z nasiljem, da ne vstopimo v njegovo peklensko kolesje; skušamo se obvladano soočiti s položajem. Takšen je pomen besed: če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo. Tudi Jezusa so nekega dne udarili po enem licu, pa ni nastavil še drugega; skušal se je pogovoriti in je od tistega, ki ga je udaril, zahteval utemeljitev; skušal ga je pripraviti do tega, da bi razmislil, da bi se soočil s svojo odgovornostjo. K temu nas vabi!

To, o čemer nas hoče Jezus poučiti je jasno razlikovanje med pravičnostjo in maščevanjem. Maščevanje ni nikoli pravično. Dovoljeno nam je zahtevati pravico, saj je naša dolžnost udejanjati pravičnost. Prepovedano pa nam je maščevati se, ali na kakršen koli način podžigati maščevanje, kot izraz sovraštva in nasilja.

Jezus ne želi predlagati novega družbenega reda, temveč predvsem zapoved ljubezni do bližnjega, ki vključuje tudi ljubezen do sovražnikov. Te besede ne smemo razumeti kot odobravanje zla, ki ga je storil sovražnik, temveč kot povabilo k višjemu, velikodušnemu pogledu. Tudi sovražnik je namreč človek in kot tak ustvarjen po Božji podobi, čeprav je trenutno ta podoba zatemnjena zaradi nevrednega obnašanja.

Ko govorimo o ‘sovražnikih’, ne smemo misliti na ne vem kako drugačne ali od nas oddaljene osebe. Govorimo tudi o nas samih, ki tudi lahko vstopimo v spor z našim bližnjim, včasih celo z domačimi. Koliko je sovraštva po družinah, pomislimo na to. Sovražniki so vsi tisti, ki grdo govorijo o nas, ki nas obrekujejo in nas jezijo. Ni lahko požreti vsega tega. Vsem tem smo poklicani odgovoriti z dobrim, ki pa ima tudi svoja premišljena ravnanja, a navdihnjena z ljubeznijo.

Naj nam Devica Marija pomaga pri hoji za Jezusom na tej težki poti. Naj nam pomaga udejanjati potrpežljivost, pogovor, odpuščanje, da bomo tako mojstri medsebojnega občestva ter bratstva v našem vsakdanjem življenju, še zlasti po naših družinah.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.