Tri stvari bi vam rad danes povedal.

Prva: V Peti Mojzesovi knjigi  Mojzes spominja svoje ljudstvo: ‘Ne pozabite.’ In to večkrat ponovi: ‘Ne pozabite.’ Ne pozabite vsega tega, kar je Bog storil za svoje ljudstvo. Prvo, kar vam želim reči je, da prosite za milost spomina,   da se v krvi katoličanov pretaka kri mučencev. Ne pozabite na to seme! Saj boste lahko le na ta način rastli in se hranili. Glavni sovražnik spomina je pozaba, toda ta ni najnevarnejša. Še hujši sovražnik spomina je, navaditi se, da smo podedovali dobrine naših očetov. Cerkev  se ne sme nikoli navaditi na vedno bolj oddaljen spomin svojih mučencev. Mučenec pomeni ‘pričevalec’. Da bo Cerke zvesta temu spominu, mora nadaljevati s pričevanjem. Ne sme živeti od rente. Slavna preteklost se nahaja v preteklosti, vi pa morate ustvarjati slavo v prihodnosti. In naloga, ki vam jo Cerkev zaupa, je, da ste pričevalci, kakor so bili pričevalci mučenci, ki so dali življenje za evangelij.

Da pa ste lahko pričevalci, in to je drugo, kar bi vam rad rekel, je zato potrebna ‘zvestoba’. Zvestoba spominu. Zvestoba lastni poklicanosti in zvestoba apostolski gorečnosti. Zvestoba pomeni hoditi po poti svetosti. Zvestoba pomeni delati to, kar so delali pričevalci pred vami: bili so misijonarji. Morda so tu  škofije, ki imajo zelo veliko duhovnikov in druge, ki jih imajo malo. Zvestoba pomeni ponuditi se škofu, da greš v tisto škofijo, ki potrebuje misijonarje. To pa seveda ni lahko. Zvestoba pomeni vztrajnost v poklicanosti. Tu bi se še posebej rad zahvalil za zgled zvestobe, karitativne ljubezni: zvestoba revnim, zvestoba bolnim, zvestoba tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč, saj je Kristus tam. Cerkev je vedno  zalivala kri mučencev,  pričevalcev. Danes je potrebno nadaljevati z zalivanjem in to je nov izziv, nova pričevanja, novi misijoni, sicer bomo izgubili veliko bogastvo, ki ga imamo, sicer bomo končal v muzeju. Hudi duh namreč napada korak za korakom.

Spomin pomeni zvestobo. Zvestoba pa je možna samo v molitvi. Če redovnik, redovnica, duhovnik preneha moliti ali malo moli, ker trdi, da ima veliko dela, je že začel izgubljati spomin, je že začel izgubljati zvestobo. Molitev pa pomeni tudi ponižnost, ponižnost iti redno k spovedniku spovedati se svoje grehe. Ne moremo šepati na obe nogi. Redovniki, redovnice, duhovniki ne morejo živeti dvojnega življenja. Če si grešil, če si grešila, prosi odpuščanja. Toda ne skrivaj tega, česar Bog noče, ne skrivaj nezvestobe. Ne zapri spomina v omaro. Spomin, novi izzivi, zvestoba spominu in molitev. Molitev se vedno začne s priznanjem, da smo grešniki.

Na teh treh stebrih bo ‘biser Cerkve ostal ‘biser’ in ne samo beseda v slovarju. Naj vam mučenci, ki so dali zagon tej Cerkvi, pomagajo iti naprej s spominom, v zvestobi in v molitvi.


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Getty images

Obj.: HŠ