S svetim očetom se je v ponedeljek, 7. novembra, srečala skupnost Inštituta za teologijo posvečenega življenja Claretianum, ki letos praznuje 50. obletnico ustanovitve. Pozval jih je k iskanju novih poti za služenje Gospodu in Božjemu ljudstvu ter spodbudil, naj se ne bojijo, ampak gojijo Božji slog, kar so bližina, sočutje in nežnost: »Ne utrudite se iti na meje, tudi na meje mišljenja; odpirati poti, spremljati in biti ukoreninjeni v Gospodu, da bi lahko bili drzni v poslanstvu.«

Papež Frančišek je spomnil na dragoceno delo Inštituta Claretianum, ki je v teh petdesetih letih sledil »duhu in poslanstvu svetega Antona Marije Clareta, ki si je zelo prizadeval za podporo in pospeševanje posvečenega življenja v njegovih različnih oblikah«. »V Cerkvi ste gojili željo, da bi bili blizu skupnostim posvečenega življenja in jim pomagali. Prispevek misijonarjev klaretincev k redovnim družinam, in sicer z duhovnim spremljanjem, doktrinalnim usmerjanjem in predvsem s pravnim svetovanjem, je poznan po vsem svetu,« je dejal sveti oče.

Posebej se je želel zahvaliti za posvečanje širjenju cerkvenega nauka, tako papežev kot dikasterijev, ki so najtesneje povezani s posvečenim življenjem. Spomnil je, da je po drugem vatikanskem koncilu zelo pozitivne rezultate dala ustanovitev inštituta Claretianum v Rimu in v Madridu, zatem pa še centrov v Manili, Bangaloreju, Bogoti in Abuji. »V teh desetletjih so vsi opravili in še vedno opravljajo rodovitno delo za razumevanje in razvoj teologije posvečenega življenja. Njihovi programi obravnavajo karizmatične, kristološke, zgodovinske in kanonične izvore in dinamike. Njihova pozornost do prispevka humanističnih znanosti je pomagala posvečenemu življenju ponuditi bolj človeški obraz.«

Sinodalna poklicanost Inštituta

V nadaljevanju je papež Frančišek spregovoril o sinodalni potezi Inštituta: »V tem času, ko Cerkev želi intenzivneje živeti svojo sinodalno poklicanost, bi rad izpostavil, da je vaše služenje posvečenemu življenju bilo zaznamovano z željo po uresničitvi tega, kar je visoko vrednotil sveti Anton Marija Claret. Ne le da ste ohranjali občestvo z apostolskim sedežem, pastirji krajevnih Cerkva in zvezami vrhovnih predstojnikov, ampak ste se prav tako zavzemali, da bi svojo službo spodbujanja in prenavljanja delili tudi z drugimi poklici in cerkvenimi službami: redovniki drugih karizem, škofijskimi duhovniki in laiki.«

Biti hiša sprejemanja, slavljenja in zahvaljevanja

Spodbudil je, naj še naprej služijo posvečenemu življenju v klaretinskem duhu: »Posvečeno življenje ne more manjkati v Cerkvi in svetu.« Pri tem je spomnil na besede svetega Clareta, ki je pogosto ponavljal: »Le kaj bi bil svet brez redovnikov?« »Vaša pomoč redovnikom in redovnicam,« je nadaljeval Frančišek, »je najprej pričevanje, je izpovedovanje, da je Jezus Gospod, in šele nato je intelektualna. Prva služba vaših teoloških inštitutov mora biti to, da so hiše sprejemanja, slavljenja in zahvaljevanja; kraji, kjer se delijo karizme in se raste v želji po življenju v duhu blagrov in po eshatološki razpravi. V njih se mora izražati občestvo ter spodbujati možnost za revne, solidarnost, bratstvo brez meja in misijonstvo v stalnem izhodu. S to naravnanostjo bo dar posvečenega življenja in njegovo poslanstvo v Cerkvi in svetu še bolj spoštovan.«

Ne se vdati pesimizmu

Sveti oče je poudaril, da pomanjkanje poklicev ali staranje »posvečenemu življenju ne more vzeti poguma«. »Tisti, ki se pustijo ujeti v pesimizem, vero pustijo ob strani. Gospod zgodovine je tisti, ki nas podpira in vabi k zvestobi in rodovitnosti. Skrbi za svoje, z usmiljenjem in dobroto gleda na svoje delo in še naprej pošilja svojega Svetega Duha. Bolj ko se po Božji besedi ter po življenju in ustvarjalnosti ustanoviteljev približamo posvečenemu življenju, bolj smo sposobni z upanjem živeti prihodnost. Posvečeno življenje je mogoče razumeti samo po tem, kar Duh stori v posamezni poklicani osebi. Nekateri se preveč osredotočajo na zunanjost (strukture, dejavnosti …) in pozabljajo na preobilje milosti, ki je v ljudeh in skupnostih.«

Iščite nove poti za služenje Gospodu in Božjemu ljudstvu

Kot je dodal, se zaveda mnogih izzivov današnjega časa, s katerimi se sooča Inštitut, pa vendar je želel povabiti, naj »poudarijo vrednost zvestobe pri hoji za Jezusom v skladu z duhom ustanoviteljev, pozorno skrbijo za skupnostno življenje, živijo medkulturnost kot pot bratstva in poslanstva ter v posvečenem življenju pospešujejo srečanje med različnimi generacijami, v Cerkvi in družbi«. Pozval je k »iskanju novih poti za služenje Gospodu in svetemu zvestemu Božjemu ljudstvu« ter spodbudil, naj se ne bojijo, ampak gojijo Božji slog, kar so bližina, sočutje in nežnost. »Ne utrudite se iti na meje, tudi na meje mišljenja; odpirati poti, spremljati in biti ukoreninjeni v Gospodu, da bi lahko bili drzni v poslanstvu.«

Papež je prav tako posvaril pred nevarnostjo zmanjševanja pomena študija ter izpostavil, da zanemarjati teologijo, razmišljanje, študij in znanosti, osiromaši apostolat in daje prostor površinskosti in nepremišljenosti poslanstva. Zato se je skupnosti Inštituta zahvalil, da še vedno mnogim pomagajo ostati pozorni in še naprej skrbijo za kvaliteto študija in raziskovanja. »Problemi sedanjega časa zahtevajo nove analize in nove sinteze. Vaši inštituti, vi, profesorji in študenti, imate pred seboj veliko nalogo,« je izpostavil.

V telesu reveža se dotakniti Kristusovega telesa

Ob koncu govora je sveti oče spregovoril o uboštvu. »Evangelij nas uči, da obstaja revščina, ki ponižuje in ubija, in revščina, Jezusovo uboštvo, ki osvobaja in osrečuje. Kot posvečene osebe ste prejeli neizmeren dar, da ste soudeleženi v Jezusovem uboštvu. Ne v svojem življenju ne pri delu na univerzi ne pozabite tistih, ki živijo druge revščine. Lahko delujete tako, da bo življenje premagalo smrt in dostojanstvo nepravičnost. Da bi zares srečali Kristusa, se je treba dotakniti njegovega telesa v telesu ranjenega reveža kot potrditev zakramentalnega občestva, prejetega v evharistiji. Koliko ustanoviteljev, ustanoviteljic in posvečenih oseb je živelo in živi na ta način,« je še izpostavil sveti oče.


Vir: Vatican news

Foto: Vatican media

Obj.: HŠ