Oprostite, če bom osebna, saj sem v zadnjem letu to sama doživljala v polnosti. Bolezen, ki je bila že na robu brezupa, je naredila svoje. »Zaupaj zdravnikom in veruj v Boga,« mi je rekla prijateljica – slikarka. Ni mi preostalo drugega. Pravzaprav je ostala še molitev družine, prijateljev in znancev. Velik, velik boglonaj. Vrnila sem se domov v vozičku, brez noge in – ne boste verjeli – srečna in vesela, ker vem, da je bila to Božja milost.

Takoj nato so prišli k meni sodelavci in predlagali, da bi zbirali za dvigalo. Takrat me je zadelo v srce, da je kar trajalo, predno sem se sprijaznila. Akcija je tekla in kot so mi povedali, je bila cela vojska dobrih ljudi, ki so darovali. Še več, od mnogih sem dobila pismo podpore. Začela sem se zavedati, da sem tokrat v drugi vlogi.

Moja bolezen je imela drugačno poslanstvo: molitev in sočutje mnogih. To je težko sprejeti, a če sem bila orodje, ki je z drugimi »skupaj delalo dobro«, lahko rečem hvala Bogu in dobrim ljudem.

 

Nauk:

Pisano je: »Blagor mu, kdor ohrani preroške besede,« saj človek obrača, Bog pa obrne. Tudi družbeni nauk Cerkve nam zagotavlja, da preko dobrodelne dejavnosti dopolnjujemo pastoralno in učiteljsko dejavnost kristjanov …

 

Jožica Ličen

 

P.S.: Letos Teden Karitas obhajamo od ponedeljka, 21.–27. novembra 2022.

 

Vir: https://www.karitas.si/wp-content/uploads/2022/10/Zvezek-Teden-Karitasa-22.pdf
Foto: Vaticannews.sl
Obj.: BR