V pripravi na 42. apostolsko potovanje: Portugalska

Štirje papeži na Portugalskem

Portugalska bo sprejela že četrtega Petrovega namestnika: Pavel VI. jo je obiskal leta 1967, Janez Pavel II. leta 1982, 1991 in 2000, Benedikt XVI. pa leta 2010. Tudi za papeža Frančiška bo to že drugi obisk, saj se je 12. in 13. maja 2017 mudil na romanju v Fatimi ob stoletnici Marijinih prikazovanj.

Geografija

Portugalska na severu in vzhodu meji na Španijo, na jugu in zahodu pa jo obdaja Atlantski ocean. Na njenem ozemlju se nahaja najzahodnejša točka evropske celine, to je Rt Roca (Cabo da Roca), približno 30 kilometrov zahodno od Lizbone. K Portugalski spada tudi otok Madeira, ki leži v Afriki, ter Flores in Corva, ki sta del azorskih otokov in ležita na severnoameriški plošči, zato lahko rečemo, da se država razprostira kar na treh celinah. Od severa proti jugu se pokrajina spreminja iz hribovite v gričevnato ter nato v ravninsko v osrednjem in južnem delu. Najvišji vrh je gora Pico (2351 m) na otoku Pico v Azorih, na celini pa Serra da Estrela (1993 m) vzhodno od Coimbre. Najpomembnejše reke so tri španske reke, ki končajo svojo pot na portugalskem ozemlju: Duero, Tajo in Guadiana. Mondego pa je najdaljša reka, ki v celoti teče skozi Portugalsko. Podnebje je blago, zmerno morsko, saj nanj vpliva Atlantski ocean.

Prebivalci

Na ozemlju, ki meri skoraj 92.000 km², živi 10,3 milijona prebivalcev, dobra četrtina v prestolnici Lizbona. Uradni jezik je portugalščina, na severovzhodu države pa govorijo tudi mirandščino. Največja etnična skupina so Portugalci (95 %), sledijo pa Brazilci (2 %) in Angleži (0,4 %). 88 % prebivalcev se opredeljuje za katoličane, 3 % so pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi, slabih 7 % pa se jih izreka za ateiste.

Kolonialni imperij

Portugalska je zaradi svoje geografske lege ob Atlantiku in kljub razmeroma majhnemu številu prebivalcev skozi stoletja pridobila veliko pomorskih izkušenj. To ji je omogočilo, da je ustvarila obsežen kolonialni imperij, ki je razpadel pred skoraj petdesetimi leti in od katerega so danes ostali le še Azori in arhipelag Madeira.

Od monarhije do demokracije

Po koncu monarhije je država leta 1910 postala republika, med letoma 1932 in 1974 pa jo je nadomestil avtoritarni režim Estado Novo (Nova država) Antonia de Oliveire Salazarja (1889-1968) in njegovega naslednika Marcela Caetana (1968-74). Po tako imenovani revoluciji nageljnov, ki je potekala leta 1974, je Portugalska podelila neodvisnost vsem svojim afriškim kolonijam (Gvineji Bissau, Zelenortskim otokom, Mozambiku in Angoli), pa tudi Vzhodnemu Timorju, Macao pa je 20. decembra 1999 ponovno postal del Kitajske.

Sprememba ustave

Do prehoda v demokracijo je prišlo leta 1976 z vlado socialistične stranke, ki jo je vodil Mario Soares. Ustava iz leta 1976 je bila večkrat spremenjena, zlasti leta 1982 (ko so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pooblastila predsednika republike) ter leta 1989 (z odpravo korporativvnih določil iz obdobja diktature).

Evropska unija

Portugalska je vstopila v Evropsko unijo 1. januarja 1986 skupaj s Španijo, leta 1999 pa je bila ena izmed držav ustanoviteljic evra. Sprejela ga je 1. januarja 2002 skupaj z 11 drugimi članicami EU.

Recesija in reševalni načrt

Po svetovni finančni krizi leta 2008 je v državi nastopila dolga recesija, zaradi katere se je brezposelnost v nekaj letih več kot podvojila. Leta 2011 se je portugalska vlada z Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko dogovorila za reševalni načrt in je v zameno za varčevalne ukrepe dobila 78 milijard evrov posojila.

Okrevanje

Portugalsko gospodarstvo, ki je v zadnjih dveh desetletjih zabeležilo znatno rast v storitvenem sektorju in turizmu, je tako kot vse druge države prizadela kriza covida-19. To skuša premagati z izdatnimi javnimi naložbami, ki jih spodbujajo evropska sredstva in evropska sredstva za okrevanje po pandemiji ter z oživljanjem turizma. Čeprav je država manj odvisna od Rusije in Ukrajine kot druge države EU, tudi sama občuti posledice vojne, ki se je začela 24. februarja lani. Te se kažejo predvsem v težavah v oskrbovalnih verigah ter naraščajočih cenah energije in drugih surovin.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG