8. oktober: 27. nedelja med letom
Bogoslužje današnje nedelje nam ponuja priliko o vinogradnikih, katerim je gospodar zaupal vinograd, ki ga je zasadil, in zatem odšel. S tem je postavil na preizkušnjo zvestobo teh vinogradnikov, saj jim je bil izročen vinograd, da bi ga varovali, obdelovali, da bi obrodil sadove in bi gospodarju izročili pridelek.
Ko je prišel čas trgatve, je gospodar poslal svoje služabnike, da bi zbrali sadove. Toda vinogradniki so zavzeli posesivno držo. Niso se več imeli za preproste upravitelje, temveč za lastnike in niso hoteli izročiti pridelka. S služabniki so grdo ravnali tako, da so jih ubili. Gospodar pa je bil z njimi potrpežljiv. Poslal je druge služabnike, še več kot prvič, toda izid je bil isti. Na koncu se je odločil poslati svojega sina. Toda ti vinogradniki, jetniki svojega posesivnega obnašanja, so ubili tudi sina, da bi imeli njegovo dediščino.
Ta pripoved na alegoričen način pripoveduje opomine prerokov, ki so jih izrekli skozi zgodovino Izraela. Ta zgodovina pripada tudi nam, saj gre za zavezo, ki jo je Bog hotel skleniti s človeštvom in je k temu poklical tudi nas. Ta zgodovina zaveze, kakor vsaka ljubezenska zgodovina, ima svoje pozitivne trenutke, pa tudi izdaje in zavrnitve. Da bi razumeli, kako Bog Oče odgovarja na zavrnitev in zavračanje njegove ljubezni ter predloga njegove zaveze, evangeljski odlomek položi na ustnice gospodarja vinograda vprašanje: ‘Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?’ (v. 40). To vprašanje poudari, da Božje razočaranje glede zlobnega obnašanja ljudi ni zadnja beseda! Tu je torej velika novost krščanstva, saj torej Bog, kljub temu da je razočaran nad našimi napakami in grehi, ne prelomi svoje besede, se ne zaustavi, predvsem pa se ne maščuje! Bog se ne maščuje! Bog ljubi in nas čaka, da nas objame.
Preko ‘zavrženih kamnov’ – in Kristus je prvi kamen, ki so ga zidarji zavrgli – preko stanja slabosti in greha, Bog še naprej daje v obtok ‘novo vino’ iz svojega vinograda, to je usmiljenje. To je ‘novo vino’ iz Gospodovega vinograda. Samo ena ovira je lahko pred to vztrajno in nežno Božjo voljo in to je naša nadutost, ošabnost, ki včasih postane tudi nasilna! Pred takšno držo, v kateri ni sadov, pa Božja Beseda ohrani svojo moč grajanja in opominjanja: ‘Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove’ (v. 43).
Nujnost, da s sadovi odgovorimo na Gospodov klic, nas kliče postati njegov vinograd, pomaga nam razumeti, kaj je novo in izvirno v krščanstvu. To ni skupek moralnih predpisov in norm, temveč je predvsem predlog ljubezni, ki jo je Bog po Jezusu storil in še naprej dela človeštvu. Je povabilo, da vstopimo v to zgodovino ljubezni in postanemo živ in odprt vinograd, bogat s sadovi in upanjem za vse. Zaprt vinograd lahko postane divjina ter rodi divje grozdje. Poklicani smo, da gremo ven iz vinograda in začnemo streči bratom, ki niso z nami, da bi jih pretresli in opogumili ter tako same sebe spomnili, da moramo biti Gospodov vinograd v vsakem okolju, tudi v tistem najbolj oddaljenem in bednem.
V evangeliju so viničarji tisti, ki so uničili Gospodov načrt, saj ne opravljajo svojega dela, ker mislijo na lastno korist. Jezus je rekel, da so se tisti viničarji polastili vinograda. Iz svojega pohlepa ter napuha želijo iz njega narediti to, kar hočejo ter tako Bogu odvzamejo možnost, da bi uresničil svoje sanje glede ljudstva, ki si ga je izbral.
Skušnjava pohlepa je vedno navzoča.
Tudi mi bi lahko prišli v skušnjavo, da se iz pohlepnosti polastimo vinograda, saj te pri človeških bitjih nikoli ne zmanjka. Božje sanje včasih naletijo na hinavščino nekaterih njegovih služabnikov. Sanje Boga lahko ‘razočaramo’, če se ne pustimo voditi Svetemu Duhu. Duh nam podarja modrost, ki je nad vsako znanostjo, da bi lahko s svobodno in ponižno ustvarjalnostjo velikodušno delali.
Potrebno je, da naša srca ter naš razum varuje Jezus Kristus z ‘Božjim mirom, ki presega vsak um’. Tako bodo naše misli ter naši načrti v skladu z Božjimi sanjami, torej oblikovati sveto ljudstvo, ki mu pripada ter rodi sadove Božjega kraljestva.
Priporočimo se Sveti Mariji, da nam bo pomagala povsod, posebej na obrobjih družbe, biti Gospodov vinograd, ki ga je posadil za dobro vseh in bomo tja prinesli novo vino usmiljenja.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: Unsplash
Obj.: MG