O-antifona na sredo, 17. decembra: O Modrost, pridi in uči nas!

V osemdnevni pripravi na Božič, ki se začne v sredo, 17. decembra, vsak dan pojemo posebno antifono pred Magnificatom. O-antifona ali O-odpev, kakor jih imenujemo, se za sredo, 17. decembra glasi takole:

O Modrost, ki si izšla iz ust Najvišjega, ki segaš od kraja do kraja ter krepko in blago vse urejaš: pridi in uči nas pota razumnosti.

V antifoni najdemo dva starozavezna citata:

• v Sirahovi knjigi (24,3) se Modrost opisuje kot tista Božja lastnost, ki je bila od začetka pri Bogu in je z njim ustvarjala svet ter njegove zakone, dokler se ni končno naselila med Izraelom, ki si ga je izbrala za svoje bivališče. Božja Modrost in ustvarjalna Beseda je v resnici Oseba, ki se je v polnosti razodela v Jezusu Kristusu.
• Drugi citat je iz knjige Modrosti in govori o tem, da Jezus Kristus, Božja Modrost, ureja in vodi svet ter življenje vsega človeštva. Jezusov Duh je hkrati Duh moči in nežnosti; Duh, ki se izraža v velikem ognju in nalomljenega trsta ne prelomi. Gospod ima nešteta sredstva moči, ki vedno lahko premagajo naš odpor – in to je naše upanje.

Prava modrost, ki nas jo uči Jezus Kristus, je v tem, da iščemo in hrepenimo samo po Njem, da ga ljubimo nad vse in da mu ostajamo zvesti vse do njegovega vnovičnega prihoda.

O-antifone

Adventne večere po 17. decembru oblikuje niz sedmih t. i. velikih O-antifon – antifon Marijinega slavospeva, ki se začenjajo z vzklikom »O«: O Sapientia, O Adonai, O Radix Jesse, O Clavis David, O Oriens, O Rex gentium, O Emmanuel. Antifone so nastale najpozneje v 8. stoletju, ko jih omenjata srednjeveška učenjaka Alkuin ter Amalarij iz Metza in so bile del liturgije v Rimu. Njihova besedila so napisana po istem vzorcu: najprej nagovarjajo Kristusa z različnimi imeni (»modrost«, »ključ Davidov« itd.), ki se navezujejo na Izaijeve prerokbe, nato pa sledi prošnja »pridi« (»veni«). Vrstni red Jezusovih imen je povezan z odrešenjsko zgodovino: gre od večne Modrosti, ki je bila tu ob začetku stvarjenja, preko bibličnih oseb iz različnih časov do dolgo pričakovanega Emanuela. Prve črke Kristusovih imen v antifonah od zadnje proti prvi dajo akrostih »ero cras« (»jutri bom [z vami]«), ki je skrita adventna obljuba na prošnje »pridi«. To je morda naključje, saj antifone niso imele enake razporeditve v vseh tradicijah.

O-antifone sodijo med zaklade srednjeveškega korala in so bile priljubljen del odštevanja dni do božiča. Pravica do intoniranja (oz. začenjanja) antifon je v nekaterih cerkvenih ustanovah pripadla vodilnim dostojanstvenikom in menihom, ki so bili po svojih službah povezani s temo antifon. V mnogih benediktinskih samostanih je O Sapientia tako intoniral opat in O Adonai prior, medtem ko je O Radix Jesse začenjal vrtnar, O Clavis David pa kletar … Ponekod so vsako antifono peli po trikrat: pred kantikom, pred »Gloria Patri« in po »sicut erat«.

Vse antifone se pojejo na isto melodijo 2. modusa; do rahlih odstopanj med antifonami prihaja predvsem zaradi različnega števila zlogov v posameznih frazah.

Foto: cerkvena-glasba.si

Vir: SKU in cerkvena-glasba.si

Obj.: L. M.