O-antifona na torek, 23 decembra: “O, Emanuel, naš zakonodajavec, pridi in nas reši!”

Na torek, 23. decembra, pri božični osemdnevnici pojemo naslednjo O-antifono:

O Emanuel, kralj in naš zakonodajavec,
pričakovanje narodov
in njih rešitelj:
pridi in nas reši, Gospod, naš Bog.

Razlaga

On, ki bo jutri prišel k nam, je Emanuel, »Bog z nami«. On, za katerega v polnosti velja Božje ime. Na zemlji je dobil svoj dom v novi zavezi in deviški Materi. Emanuel je ime posebnega, Božjega otroka, ki ga prvič srečamo pri preroku Izaiju (7,14) in je bil postavljen kot skrivnostno znamenje kralju Ahazu.

Ko je stoletja kasneje nek drug mož iz kraljevske rodovine povabljen, da v veri zaupa Božjemu vodstvu, se mu razodene polnost pomena otrokovega imena. Spoznal je, da ime Emanuel v sebi skriva prapodobo deviškosti Matere; otrok, ki se bo rodil, bo sposoben Božjega spoznanja in mož mu bo smel dati ime Jezus, kar pomeni »Bog je Rešitelj«.

Danes ga danes kličemo »kralj in zakonodajalec«: On je naš edini in pravi Gospodar. Ni le Kralj, temveč dobri Pastir, ki bo vodil naše življenje v odrešenje in mir. Zato nam tudi razodeva svojo voljo. Besede preroka Izaija se izpolnjujejo v vsej polnosti. Pravi: »Kajti Gospod je naš sodnik, Gospod je naš zakonodajalec, Gospod je naš kralj, on nas rešuje,« (33,22).

Po odrešenju hrepenijo vsi narodi sveta – tudi tisti, ki ga ne poznajo. Zato v zadnji prošnji ponovno z vsem bitjem svojega srca izražamo svoje hrepenenje, hrepenenje vse Cerkve, vsega živega: »Pridi in nas reši, Gospod, naš Bog!« Ko pokleknemo pred njim in častimo njega, ki je prišel na svet v vsej nizkosti in uboštvu, ko pred jaslimi kleče izpovedujemo našo vero, izgovarjamo iste besede kot jih je izgovoril apostol Tomaž pred Vstalim (Jn 20,28).

Tako se v jaslih stikata rojstvo in vstajenje, ob božiču se odgrinja skrivnost večnega Vstajenja. On, ki nas uči pota večne modrosti, On, ki nas kot Gospod odrešuje, ki nas kot Jesejeva mladika rešuje, ki nas kot Davidov ključ vodi iz sužnosti, On, ki nam sveti kot Luč v temi, in On, ki je Kralj narodov – ON je in bo tisti, ki bo na nas dopolnil svoje delo odrešenja in bo ves svet popeljal v Luč večnega kraljestva.

O-antifone

Adventne večere po 17. decembru oblikuje niz sedmih t. i. velikih O-antifon – antifon Marijinega slavospeva, ki se začenjajo z vzklikom »O«: O Sapientia, O Adonai, O Radix Jesse, O Clavis David, O Oriens, O Rex gentium, O Emmanuel. Antifone so nastale najpozneje v 8. stoletju, ko jih omenjata srednjeveška učenjaka Alkuin ter Amalarij iz Metza in so bile del liturgije v Rimu. Njihova besedila so napisana po istem vzorcu: najprej nagovarjajo Kristusa z različnimi imeni (»modrost«, »ključ Davidov« itd.), ki se navezujejo na Izaijeve prerokbe, nato pa sledi prošnja »pridi« (»veni«). Vrstni red Jezusovih imen je povezan z odrešenjsko zgodovino: gre od večne Modrosti, ki je bila tu ob začetku stvarjenja, preko bibličnih oseb iz različnih časov do dolgo pričakovanega Emanuela. Prve črke Kristusovih imen v antifonah od zadnje proti prvi dajo akrostih »ero cras« (»jutri bom [z vami]«), ki je skrita adventna obljuba na prošnje »pridi«. To je morda naključje, saj antifone niso imele enake razporeditve v vseh tradicijah.

O-antifone sodijo med zaklade srednjeveškega korala in so bile priljubljen del odštevanja dni do božiča. Pravica do intoniranja (oz. začenjanja) antifon je v nekaterih cerkvenih ustanovah pripadla vodilnim dostojanstvenikom in menihom, ki so bili po svojih službah povezani s temo antifon. V mnogih benediktinskih samostanih je O Sapientia tako intoniral opat in O Adonai prior, medtem ko je O Radix Jesse začenjal vrtnar, O Clavis David pa kletar … Ponekod so vsako antifono peli po trikrat: pred kantikom, pred »Gloria Patri« in po »sicut erat«.

Vse antifone se pojejo na isto melodijo 2. modusa; do rahlih odstopanj med antifonami prihaja predvsem zaradi različnega števila zlogov v posameznih frazah.

Foto: Nadškofija Ljubljana

Vir: SKU in cerkvena-glasba.si

Obj.: L. M.