O-antifona na četrtek, 18. decembra: O Gospod in voditelj – reši nas!

V četrtek, 18. decembra, pojemo znotraj Božične osemdnevnice naslednjo O-antifono:

O Gospod in Voditelj Izraelove hiše, ki si se Mojzesu prikazal v gorečem grmu in mu dal na Sinaju zapovedi: pridi in nas reši z odprto roko.

Razlaga

V današnji antifoni se na Boga obračamo z imenoma: »Gospod« (Adonai) in »Voditelj Izraelove hiše«. S prvim priznavamo Jezusovo božanskost in popolno oblast nad nami, drugo pa kaže Boga, ki vodi iz sužnosti v obljubljeno deželo. Kadar je z nami Gospod, ne bomo propadli in ne bodo nas porazili.

Nato je opisan dogodek, ko se Bog sam obrne k svojemu ljudstvu, vidi njegovo stisko in mu spregovori. Z razodetjem svojega imena zaznamuje oseben in ljubeč odnos s človekom. Ni več Bog, ki je daleč, temveč me kliče po imenu, je »moj Gospod«, ki rešuje. Pri vsem tem pa Bog razodene tudi pravila – zakone. Odnos z Gospodom je plodovit le v ponižnem priznanju razdalje, ki je med njim in človekom. Izkustvo Boga mora voditi v odločitev volje, ki zaznamuje vse življenje in se mora razodevati v vseh življenjskih okoliščinah in opravilih. Sad popolne predaje človeka Bogu je globoko veselje.

Tako se na Vsemogočnega in Dobrega s svojimi prošnjami obrača Cerkev, tako se nanj obračamo tudi mi in ga prosimo, naj »stegne svojo desnico«. Naj izkusimo njegovo varstvo in moč s tem, ko nas bo izpeljal iz našega “Egipta” v svobodo obljubljene dežele, kjer  bomo v ljubezni in veselju izpolnjevali njegovo voljo ter ga večno slavili.

O-antifone

Adventne večere po 17. decembru oblikuje niz sedmih t. i. velikih O-antifon – antifon Marijinega slavospeva, ki se začenjajo z vzklikom »O«: O Sapientia, O Adonai, O Radix Jesse, O Clavis David, O Oriens, O Rex gentium, O Emmanuel. Antifone so nastale najpozneje v 8. stoletju, ko jih omenjata srednjeveška učenjaka Alkuin ter Amalarij iz Metza in so bile del liturgije v Rimu. Njihova besedila so napisana po istem vzorcu: najprej nagovarjajo Kristusa z različnimi imeni (»modrost«, »ključ Davidov« itd.), ki se navezujejo na Izaijeve prerokbe, nato pa sledi prošnja »pridi« (»veni«). Vrstni red Jezusovih imen je povezan z odrešenjsko zgodovino: gre od večne Modrosti, ki je bila tu ob začetku stvarjenja, preko bibličnih oseb iz različnih časov do dolgo pričakovanega Emanuela. Prve črke Kristusovih imen v antifonah od zadnje proti prvi dajo akrostih »ero cras« (»jutri bom [z vami]«), ki je skrita adventna obljuba na prošnje »pridi«. To je morda naključje, saj antifone niso imele enake razporeditve v vseh tradicijah.

O-antifone sodijo med zaklade srednjeveškega korala in so bile priljubljen del odštevanja dni do božiča. Pravica do intoniranja (oz. začenjanja) antifon je v nekaterih cerkvenih ustanovah pripadla vodilnim dostojanstvenikom in menihom, ki so bili po svojih službah povezani s temo antifon. V mnogih benediktinskih samostanih je O Sapientia tako intoniral opat in O Adonai prior, medtem ko je O Radix Jesse začenjal vrtnar, O Clavis David pa kletar … Ponekod so vsako antifono peli po trikrat: pred kantikom, pred »Gloria Patri« in po »sicut erat«.

Vse antifone se pojejo na isto melodijo 2. modusa; do rahlih odstopanj med antifonami prihaja predvsem zaradi različnega števila zlogov v posameznih frazah.

Foto: Nadškofija Ljubljana

Vir: SKU in cerkvena-glasba.si

Obj.: L. M.