O-antifona na petek, 19. decembra: O korenina Jesejeva, pridi in nas reši!

Na petek, 19. decembra, v božični osemdnevnici pojemo naslednjo O-antifono:

O korenina Jesejeva, ki si v znamenje ljudstvom
in pred teboj bodo umolknili kralji in te narodi molili:
pridi in nas reši,
nikar več ne odlašaj.

Razlaga

Tudi v današnji antifoni se besedilo nanaša na dve starozavezni mesti iz knjige preroka Izaija (11,1.10; 52,15). Napoved govori o mladiki, ki bo znanilka novega življenja. Odrešenik je napovedan kot tisti, ki se bo pojavil kot nov začetek v človeško gledano v popolnoma brezupnih razmerah. Prav tam, kjer ni videti ničesar več razen popolnega poraza in smrti, prav tam je izvoljen prostor njegovega prihoda, kajti Bog se najraje daje tam, kjer ni nobenega upanja več. Kot nežen poganjek se pojavlja v našem življenju s svojo odrešilno močjo.

V tem se razodeva neomajna Božja zvestoba. Na trdnost Božje zaveze se moremo zanesti vedno, tudi ko jo z naše strani prelomimo. On, ki bo tolikokrat prezrt in odrinjen na rob, On bo tisti, ki bo postavljen kot rešilno znamenje celotnemu človeštvu. Samo v Njem bo rešitev narodov; On je, ki edini more zadostiti globoko hrepenenje po odrešenju in rešitvi. Pred njim, ki tako tiho in neopazno prihaja na svet, bodo ob njegovem ponovnem prihodu umolknili vsi, ki danes govorijo pametne in samozavestne besede, kajti spoznali bodo, kako prazne in nepomembne so bile vse njihove izjave. Prosimo zase in zanje, za cel svet, za Cerkev in za nas same. Vpijemo iz stiske naših zvezanih rok in src k Njemu, ki je postal človek, da bi človeka rešil: »Pridi in nikar več ne odlašaj!« In on, ki prihaja, na naše hrepenenje odgovarja: »Da, pridem skoraj!« (Raz 22,20.)

O-antifone

Adventne večere po 17. decembru oblikuje niz sedmih t. i. velikih O-antifon – antifon Marijinega slavospeva, ki se začenjajo z vzklikom »O«: O Sapientia, O Adonai, O Radix Jesse, O Clavis David, O Oriens, O Rex gentium, O Emmanuel. Antifone so nastale najpozneje v 8. stoletju, ko jih omenjata srednjeveška učenjaka Alkuin ter Amalarij iz Metza in so bile del liturgije v Rimu. Njihova besedila so napisana po istem vzorcu: najprej nagovarjajo Kristusa z različnimi imeni (»modrost«, »ključ Davidov« itd.), ki se navezujejo na Izaijeve prerokbe, nato pa sledi prošnja »pridi« (»veni«). Vrstni red Jezusovih imen je povezan z odrešenjsko zgodovino: gre od večne Modrosti, ki je bila tu ob začetku stvarjenja, preko bibličnih oseb iz različnih časov do dolgo pričakovanega Emanuela. Prve črke Kristusovih imen v antifonah od zadnje proti prvi dajo akrostih »ero cras« (»jutri bom [z vami]«), ki je skrita adventna obljuba na prošnje »pridi«. To je morda naključje, saj antifone niso imele enake razporeditve v vseh tradicijah.

O-antifone sodijo med zaklade srednjeveškega korala in so bile priljubljen del odštevanja dni do božiča. Pravica do intoniranja (oz. začenjanja) antifon je v nekaterih cerkvenih ustanovah pripadla vodilnim dostojanstvenikom in menihom, ki so bili po svojih službah povezani s temo antifon. V mnogih benediktinskih samostanih je O Sapientia tako intoniral opat in O Adonai prior, medtem ko je O Radix Jesse začenjal vrtnar, O Clavis David pa kletar … Ponekod so vsako antifono peli po trikrat: pred kantikom, pred »Gloria Patri« in po »sicut erat«.

Vse antifone se pojejo na isto melodijo 2. modusa; do rahlih odstopanj med antifonami prihaja predvsem zaradi različnega števila zlogov v posameznih frazah.

Foto: Nadškofija Ljubljana

Vir: SKU in cerkvena-glasba.si

Obj.: L. M.