Torek, 30. december 2025: Prerokinja Ana, fanuelova hči

V evangeliju smo slišali o priletni ženski, prerokinji Ani, čigar ime pomeni »Božja naklonjenost«.  Evangelist  je natančen. Zapisal je, da je bila iz Aserjevega rodu, Fanuélova hči, kar pomeni »hči Božjega obličja«. Zapisal je še, da je bila že zelo v letih. Beremo, da templja v Jeruzalemu ni zapuščala. Potrpežljivo je čakala prihod Odrešenika. Verjela je, da bo Bog enkrat uslišal njene molitve.

Zapis, da templja ni zapuščala, ne pomeni, da je v njem živela, ampak da ni manjkala na nobenem bogoslužju. Ona predstavlja tiste, ki imajo vnemo za Božjo hišo in ljubezen do nje. To, da je noč in dan s postom in molitvijo služila Bogu, govori o duhovni disciplini, ki jo je imela. To ji ni pomenilo dolžnosti, ampak ji je bilo v veselje. Ana je čakala Odkupitelja. Prav tisto uro, ko sta Jožef in Marija prinesla otroka Jezusa v tempelj, je stopila tja in slavila Boga ter o otroku pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema. Jezusova mati Marija je tako dobila potrditev glede rojenega Jezusa tudi od Ane.

Prerokinja Ana  prepozna v otroku odrešenika in izpolnitev Izraelovih in njenih hrepenenj in sanj. Sveta družina jo uspe slišati, vzeti za res. Ni razočaranja, ker ni zunanjih priznanj. Vse se dogaja v notranjem svetu. Zunanji svet bo pomemben, ko bo čas za to.

V čem nam je zgled  prerokinje Ane:

1. Vsa je  prežeta z odrešenjsko zgodovino.To je njena zgodovina. Živi iz nje in zanjo. Ve za Božji načrt, ga odkriva in uresničuje. Vse življenje je eno samo slavljenje Boga, veselje nad poklicanostjo in tek proti končnemu cilju – svetosti.
2. Zazrta v Boga in z Božjim pogledom na svet bere znamenja časa. Ni ji težko spoznati svetega trenutka, ko Božja mati prinese v tempelj Božjega Sina.
3. Njeno življenje se ne konča v pogledu nase ali na svet. V njej je vedno prostor za prepoznavanje drugega in odkrivanje njegove poklicanosti. Podpre  mamo z Odrešenikom in v tem vidi višek svojega življenja. Njeno  poslanstvo je dopolnjeno, ko ga ‘preda’ drugemu.
4. Bog nas ni ustvaril, da bi hodili drug po drugem. Ko nastopi drugi, je čas, da se prvi umakne.Ana razume, da je njeno poslanstvo dopolnjeno, ker je nastopil tisti, ki ga je pričakovala in napovedovala.

Kako lepa pot za vsakega od nas posvečenega, poročenega ali samskega. Pot, ki ji nihče ne more iskreno ugovarjati. Pot neverjetne moči!

Simpatičen je tudi zaključek evangelija, ki smo ga slišali: Dete pa je raslo in se krepilo. Šele potem je dodan stavek: Bilo je polno modrosti in božja milost je bila z njim. Tudi v Sveti družini je na prvem mestu čisto preprosta vsakdanja skrb za otrokovo rast in moč. Marijo čaka trideset let čakanja, a njej je – kot se zdi – že v templju to razumljivo. Nič posebnega ne bo dolga leta. Vsakodnevna rutini, ki pa je lepa, zaradi globokih hrepenenj, zaradi globoke vere, pristnih odnosov, ker se znajo ustaviti in biti veseli v skromnosti.

Bog je tudi vsakemu od nas obljubil nekaj zares pomembnih stvari, med drugim to, da ima za vsakega od nas načrt in da nam bo ob primernem času povedal, kaj želi od nas. Ana nas uči, da ob čakanju ne izgubimo glave, ampak verjamemo, da nam bo Bog ob pravem trenutku pokazal pravo in varno pot v življenju. Še nekaj pomembnega: Ana je hodila v tempelj molit. Tudi vi ne nehajte moliti za to, da bi v življenju našli pravo pot. Molite in zaupajte!

Kaj naj storim danes z Jezusom jaz? Najbolje je, da se zgledujemo po Ani. V Jezusu je prepoznala Odrešenika, izvir Življenja in ga sprejela.

Jezus ni prišel zato, da bi me obsodil, ampak rešil. Ni se mi ga treba bati. Jezus, ni prišel zato, da bi od mene terjal dolg, ampak ga izplačal.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN