Sreda, 31. december 2025: Vse je nasatalo po besedi hvaležnosti

Vsi razumemo, da Janez v svojemu uvodu v Evangelij govori o Bogu, ki je bil v začetku in je ustvaril svet. Najbrž je naša težava v tem, da ta odlomek in podobne razumemo kot dokončano preteklost. Bog je ustvaril svet in sedaj je končano. Vendar ni čisto tako. Bog še vedno ustvarja svet in nas kliče, da ga ustvarjamo z njim. Beseda še vedno prihaja na svet in nas kliče k sodelovanju. In če prenesemo Janezovo misel v naše življenje, bomo videli, da tudi v našem življenju vse nastaja po besedi. Vprašanje je, kakšna je ta beseda in čigava je?! Kaj nastaja po njej?!

Ohraniti in premišljevati besedo je temeljno, da bi tudi danes Bog lahko ustvarjal svet. Pomislimo, kaj vse je potrebno, da bi to uresničevali. Kaj pomeni ohraniti in kaj premišljevati?

Ohraniti:

• Nekaj ti mora biti vredno, da bi ohranil. Torej, če hočeš ohraniti, moraš prepoznavati in urejati misli, srečanja, sporočene besede. Vedeti moraš, kaj boš shranil in kaj bo šlo v pozabo.
• Za hranjenje moraš pripraviti prostor. Staro moraš umakniti, če hočeš ohraniti novo oz. kar ima trajno vrednost, mora najti trajen prostor.
• Prostor, kjer boš hranil, mora biti torej pripravljen, očiščen, da vanj daš nekaj dragocenega.
• Ko odpreš vratain postaviš vanj, to postane del tebe, del tvojega doma. Dobi novo vrednost. To ni več nekaj, kar si videl ali slišal, ampak postane del tebe in ‘hodi’ s teboj.

Premišljevati:

• Ko se te je nekaj dotaknilo, premišljuješ, kako boš to v življenju uporabil.
• Dragocenejše ko je sporočilo, bolj vpliva na smer življenja. Ob najdragocenejših stvareh se življenje za vedno spremeni.
• Ob vsem tem, življenje ni nikoli več isto, kot je bilo. Po besedi nastaja nov svet.

Po besedi, ki jo ohranimo in premišljujemo, je torej vse nastalo. Vprašanje je le, ali jo bomo vzeli zares, jo ohranili in premišljevali, ne kot opazovalci, temveč kot božji sodelavci!

Danes na zadnji dan leta pa so na mestu besede hvaležnosti. Hvaležnost daje smisel preteklosti, omogoča prihodnost ter prinaša obilico miru in spokojnosti v trenutku, ki je za vse nas najbolj pomemben – zdaj. Ko smo resnično hvaležni, tako v mislih kot tudi v srcu, v svoje življenje privabljamo obilje, za katerega se že vnaprej zahvaljujemo. Ugotovimo, da smo lahko hvaležni za vse, ker vse sprejemamo. V vsakem dogodku je nekaj dobrega.

Sčasoma opazimo, s katerimi vrednotami, sposobnostmi in željami povezujemo hvaležnost. Na splošno jo povezujemo s srečo, smislom, dosežki, uspehom in zadovoljstvom z delom. Večkrat razumemo nagrado kot zahvalo in obratno. S hvaležnostjo so povezane tudi druge osebnostne moči, denimo prijaznost, ljubezen, upanje, duhovnost, radoživost, zanos, energija in intuicija. Pomembno se je zavedati, da lahko hvaležnost postane naša dobra navada. Sami se odločamo, ali jo bomo krepili in na kakšen način. Pri tem je ključno, da se zavedamo darov življenja.

Hvaležnost nas torej varuje pred vdajo in obupom, odpira srce in dušo, daje občutek ljubljenosti in sprejetosti, povezuje nas z ljudmi, svetom.

Bodimo hvaležni za vse ljudi, ki nam stojijo ob strani, za vse prijatelje, za vso ljubezen, ki jo prejemamo. Verjamem, da lahko svet spremenimo. Pot je ljubezen.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN