Četrtek, 1. januar 2026: Novo leto

Novo leto

Tukaj nismo zato, da bi si voščili, da bi imeli v prihodnjem letu več bogastva kot v prejšnjem, niti da bi imeli več denarja ali več zdravja ali manj problemov. Tukaj smo, da bi obhajali Božjo ljubezen. Tukaj smo, ker Bog ni ostal brezbrižen do nas v naših problemih in trpljenju. Bog pozna tvoje strahove, tvoje bolezni, finančno negotovost, težave v odnosu z določenimi osebami. Bog ni ostal brezbrižen ob vseh teh problemih, ampak je daroval svojega Sina, Jezusa Kristusa.  Bog je postal človek, da bi nas odrešil od znotraj.

Bog se je želel utelesiti v telesu Marije. To je neizmerna ljubezen, ki jo danes obhajamo. Bogu je bilo všeč, izbrati mamo in jo darovati tudi nam. Vsi mi imamo eno mamo. Marija je naša mati. Lahko molimo k njej in se z njo pogovarjamo v vsakem trenutku. Marija je izredno milostljiva. Marija je velika, ker nas vodi k svojemu sinu: Jezusu Kristusu. Samo če danes jaz in ti sprejmeva Kristusovo ljubezen, bo to leto, ki se začenja, boljše od prejšnjega.

Današnji evangelij me navdušuje s svojo preprostostjo in otroškostjo vseh, o katerih govori. Evangelist Luka pravi, da so pastirji pohiteli, našli, videli in pripovedovali. Ljudje, ki so jih potem nagovorili so poslušali in se čudili.

Kako lepo bi bilo, da bi znali biti v letu, v katerega smo vstopili, tako otroško zvedavi in zaupni, ko gre za nekaj lepega. Pomislimo, kaj nas na splošno premakne, da bi pohiteli in našli? Ob čem se z navdušenjem ustavimo, da vidimo in pripovedujemo? Kako lepo je, da bi našli sogovornike, ki poslušajo in se čudijo!

Ta otroški svet dopolni še Marija, ki je v tem dogajanju otroško prisotna. Besede preprosto ohranja in premišljuje v svojem srcu. Nobenega teatra ni, nobenih bleščečih in izrednih reklamnih učinkov. Vse je neverjetno preprosto: rojstvo v pastirskem zavetišču, otrok položen v jaslih, živali in druga narava, ki ga obdaja. Izredno je le, da se vsi znajo ustaviti, videti, ohraniti in premišljevati.

Jezus tudi nas poziva, naj postanemo kakor otroci. V otroškem svetu je prostor, kjer se čas ustavi, in je prostor za čudenje. V čudenju se rojeva čisto nov svet. Ob otroškem povezovanju slik se rojevajo vedno nove ideje, vzklije novo življenje. To je nebeško kraljestvo: kraljestvo veselja, ker je prostor za čudenje, ohranjanje in premišljevanje.

Tako je ves čas živela tudi Marija. Znala se je ustaviti in umiriti, pa naj bodo okoliščine napete zaradi lepih ali težkih presenečenj. Besede in dogodke je ohranjala v svojem srcu. Ob njih je premišljevala in odkrivala Boga. Njen svet je bil kljub preizkušnjam vedno nov in lep. Ni bilo prostora za obup, jezo ali depresijo. Zaupala je! Verovala! Čudila se je in se veselila!

Danes tega največkrat ne znamo. V nas je polno jeze, ker stvari niso takšne, kot bi radi. Zdi se, da se mora zgoditi kaj velikega, kar bi pritegnilo našo pozornost. Vendar pri Mariji in Jožefu ni bilo nič takšnega, pa sta znala biti vesela, polna otroškega zaupanja. Ko sta po drobnih tihih skrivnostnih opominih brala božje namige, sta se ob tem ustavljala in premišljevala.

Mi pa žal pogosto namesto, da bi se ustavili in bili hvaležni, da je Bog nad nami, hitimo in tekmujemo s časom, bližnjimi in sami s seboj. Naglica in hrup ubijata skrivnost. Čeprav se zdi nelogično, se življenje vedno rojeva v tišini in notranjem miru.

Ko smo vstopili v novo leto, vam želim, da bi vas skozi leto pogosto spremljala misel na preprostost današnjega evangeljskega odlomka. Želim vam, da bi videli, da Bog po drobnih dogodkih, na videz nepomembnih stvareh in ljudeh prihaja med nas. Želim vam, da bi se znali ustaviti, ohraniti besede in doživetja v svojem srcu in o njih premišljevati.

Naj vam Bog daje otroško srce, ki se bo znalo čuditi in se veseliti!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN