Ponedeljek, 5. januar 2026: Našli smo Mesija

Našli smo Mesija

»Vznevolji me, ko kdo govori o čudežih in nadnaravnem dogajanju kot da bi bilo v tem kaj resnično pomembnega za naše življenje,« je zapisal neki »bloger«.

Res je, toda včasih rabimo kakšno božjo brco, da nas prebudi iz naše zazibanosti v vsakdanje in posvetno, in se zavemo, kako zelo smo obdani z Bogom. A vendar naj bi se tega toliko bolj zavedali v vsakdanu … Urili svoj duhovni pogled, da bi v ljudeh okrog sebe in v vsem stvarstvu razbirali fantastično božjo zgodbo, v kateri smemo nastopati.

In to se je zgodilo Natanaelu. Natanaelu Jezus obljubi, da bo videl “večje stvari”. Vse, kar je treba, je da zapusti udobje sence svoje smokve in s pogumom stopi na pot za Jezusom. V zaupanju, da je vse čudovito na svojem mestu. Da hodiš z njim varno.

Na bolj skeptičen Natanaelov odgovor (Iz Nazareta more biti kaj dobrega?) Filip ne popusti in odločno odvrne: Pridi in poglej! V tem suhem a jasnem odgovoru Filip pokaže lastnosti pravega pričevalca: ne zadovolji se s tem, da oznani sporočilo kot teorijo, marveč se neposredno obrne na svojega sogovornika in mu predlaga, naj osebno izkusi to, kar mu je bilo oznanjeno.

Domnevati smemo, da se Filip obrača tudi na nas s tema dvema glagoloma, ki kažeta na osebno vključenost. Tudi nam reče, kar je rekel Natanaelu: Pridi in poglej! Apostol nas obvezuje, da spoznamo Jezusa od blizu. Prijateljstvo, pravo spoznavanje drugega, dejansko potrebuje bližino, še več, delno celo živi od nje.

Ne smemo pozabiti, da je Jezus izbral dvanajstere zlasti z namenom, da jih hoče »imeti pri sebi«; dvanajsteri naj torej delijo svoje življenje z njim in naj se neposredno od njega naučijo ne le načina njegovega ravnanja, marveč predvsem, kdo je on v resnici. Kajti samo tako, so ga mogli spoznati in nato oznanjati.

In tako je tudi z nami! Vse je odvisno od tega, ali »se učimo od Kristusa«, ali smo v njegovi bližini ali ne. Torej ni bistveno samo in ne v prvi vrsti to, da slišimo njegov nauk, njegove besede, marveč veliko bolj to, da ga spoznavamo osebno, se pravi njegovo človeško naravo in njegovo božjo naravo, njegovo skrivnost in njegovo lepoto. Kajti Kristus ni samo Učitelj, ampak je Prijatelj, je Brat. Kako bi ga mogli res spoznavati, če bi ostali daleč od njega? Tesno razmerje, povezanost, zaupljivost nam odkrijejo pravo podobo Jezusa. In prav na to nas spominja apostol Filip. Zato nas vabi, naj »pridemo« in »pogledamo«, to se pravi, da dan za dnem vstopamo v povezanost poslušanja, odgovarjanja in življenjskega občestva z Jezusom.

Jezus tudi mene vidi pod figovim drevesom mojega življenja in pozna moje srce. Zato mi ne ostane nič drugega kot da se sprostim in sem hvaležen, da sem poznan in ljubljen.

Apostoli so vedeli, koga so iskali, in Jezus je ustrezal njihovemu hrepenenju. Jezus za njih ni bil tujec. Odprti so bili za Jezusov nauk.

Pomislim, pa jaz vem koga iščem, ko iščem Jezusa? Je moje hrepenenje pri njem, v njem in z njim?

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN