Petek, 16. januar 2026: Vstani vzemi svojo posteljo

Vstani vzemi svojo posteljo

Kako izjemen primer ozdravljenja! Kristusovo dejanje je neposreden odgovor na vero prijateljev hromega, na upanje, ki ga polagajo vanj, na ljubezen, ki jo pokažejo drug do drugega. In Jezus ozdravi, vendar pa ne ozdravi le ohromelosti. Jezus ozdravi vse, odpušča grehe, prenavlja življenje hromega in njegovih prijateljev. Lahko bi rekli, da ga prerodi. Gre za duhovno in fizično ozdravljenje, oboje skupaj, ki je sad osebnega in družbenega srečanja. Lahko si predstavljamo, kako sta se to prijateljstvo in vera vseh prisotnih v tisti hiši povečala zaradi Jezusovega dejanja. Z ozdravljenjem bolnega so bili hkrati ozdravljeni tudi odnosi med tistimi, ki so bolnika tako vneto, kar skozi streho, spustili k Jezusu. Res je šlo za ozdravljajoče srečanje z Jezusom!

Vprašajmo se torej: na kakšen način lahko danes pomagamo pri ozdravljanju našega sveta? Kot učenci Jezusa Kristusa, ki je zdravnik duha, duš in teles, smo poklicani, da nadaljujemo njegovo delo, delo ozdravljanja in reševanja predvsem v duhovnem smislu, ki lahko pripelje k ozdravljenju tudi v fizičnem in družbenem smislu, kar je odvisno od Božje volje.

Poklicani smo k nadaljevanju Jezusovega klica k spreobrnjenju. V samem bistvu gre pri tem klicu za dejanje vrnitve k Očetu, od katerega se je človek oddaljil z grehom.

Povabljeni smo, da se soočimo z nujnimi vprašanji. O tem razmislimo v molitvi v luči evangelija in darov vere, upanja, ljubezni. Razmislimo o tem, kako lahko z našo vero, upanjem in dejavno ljubeznijo pomagamo človeški družini ozdraviti ta svet, ki trpi za mnogimi hudimi boleznimi. Povabljeni smo, da bi razmišljali in delali vsi skupaj, kot tisti, ki hodimo za Jezusom, ki ozdravlja, da bi izgradili boljši svet, poln upanja za prihodnje rodove.

Če hočemo iti nekomu nasproti, moramo hoditi. Zaradi tega Jezus najprej ozdravi vse, ki ne moremo hoditi. “Vstani in hodi!”

Če hrepenimo, da bi šli naproti dragemu človeku, pa ne moremo hoditi, je hromost lahko vir velike tesnobe in bede. Evangelij nam glede tega da lekcijo globokega optimizma. Prav naše potrebe so nuja, ki nas prisili v iskanje Gospoda. S tem ogromno pridobimo. Če mož v evangeliju ne bi bil hrom, verjetno ne bi srečal Kristusa. Ker pa ga je njegova beda silila, je premagal težavo. Prošnja za Gospodovo posredovanje je bila zanj edina rešitev. Jezus ga je prehitel in presegel vsa njegova pričakovanja: “Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!”

Povabljeni smo, da gremo Gospodu naproti. Kako pa naj to storimo, če smo duhovno hromi? Zgledujmo se po hromem iz evangelija: iščimo zdravilo za svojo hromost. Zdravilo pa je samo vera v mogočno Gospodovo besedo. Le Jezus, Sin človekov, ima oblast odpuščati grehe. On omogoči hoditi tistemu, ki ga je hromost znotraj zablokirala.

Le skupaj z Jezusom lahko hodimo naproti Jezusu. To je v resnici naša pravilna drža. Dobro vemo, da sami ne znamo hoditi proti Gospodu: le skupaj z njim se mu lahko bližamo za srečanje. Hoditi je dejanje, ki nam ga On daje, mi pa njemu. S svojo besedo in svojo ljubeznijo nam On daje moč za hojo. Ko se odpremo njegovemu daru, mu gremo naproti.

Podarimo mu svoja dejanja in hodimo skupaj z Njim. To je vir naše sreče: hoditi skupaj z Gospodom v še večjo in izrecno bližino in intimnost z Njim, Njegovim Očetom v ljubezni Svetega Duha. To je cilj našega življenja iz katerega lahko zajemamo moč danes in tukaj.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN