Nedelja, 25. januar 2026: 3. navadna nedelja

3. navadna nedelja

Jezus začne svoje javno delovanje v poganski Galileji. Njegovo prvo oznanilo je zelo preprosto: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« S tem nadaljuje poziv, ki ga je ljudstvu pred tem prinesel njegov predhodnik Janez Krstnik. Kako razume svoje povabilo k spreobrnjenju nam brez razlage pojasni že z naslednjimi besedami, ki jih nameni prvima učencema, ko pravi: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.«

V odlomku me posebej nagovarja dvoje:

Da v poganski Galileji povabilo k spreobrnjenju najbolj zares vzamejo tisti, ki so že zavzeti verniki – to je učenci Janeza Krstnika in ne pogani, tujci, javni grešniki.

Da spreobrnjenje razume tako Jezus kot povabljeni pravzaprav kot hojo za njim.

Prav to dvoje pa dela današnjemu povprečnemu ali pa celo ‘bolj zavzetemu’ kristjanu, precejšnje težave. Vsi bi radi spreobračali tiste druge, zgražamo se nad drugimi in ne čutimo pa posebne potrebe po lastnem spreobrnjenju. Vsekakor pa vidimo veliko razlogov za spreobrnjenje drugih.

No in tu je verjetno vprašanje razumevanja spreobrnjenja. Za Jezusa  je spreobrnjenje preprosta, vsakodnevna hoja za njim, v poslušanju njegovega glasu in pozornemu sledenju njegovim namigom. Želimo si velikih stvari in korakov, a spreobrnjenje je pogosto prav v čisto vsakdanjem, prav nič božanskem vztrajanju v preprostih dnevnih opravilih, srečevanjih z najbližjimi in s seboj.

Naporno a odrešujoče obenem. Bog hodi z nami in želi, da hodimo z njim. Poklicani smo k spreobrnjenju, pa naj se imamo za najboljše ali najslabše. To pa se vrši v tihem prisluškovanju Božjemu glasu.

V tej misli je najbrž povedano vse, kar lahko rečemo o spreobrnjenju oz. o stalnem spreobračanju, h kateremu smo poklicani.

Mi smo verjetno kar vsi tako zelo podobni prvim Jezusovim učencem. Zaganjamo se zdaj sem, zdaj tja; tako hitro se nad nečem navdušimo in prodiramo s svojo idejo kot tanki, ob prvem zidu pa kapituliramo; smo kot apostol Peter, ki bi v mislih in besedah dal življenje za Jezusa, potem se pa »podela« pred prvo deklo, ki mu zastavi vprašanje, s katerim ga spravi v zadrego… To je naša realnost: vedno jaz, jaz, jaz… Jaz si naredim načrt, jaz se odločim, da bom v njem vztrajal, jaz postavljam cilj in ga seveda poljubno tudi spreminjam… V tem ni ne duha ne sluha o kakšnem spreobrnjenju.

Tiho prisluškovanje Očetovemu glasu pa je drža človeka, ki se zaveda, da je sam zase izgubljen, zato v vsem išče Očeta, prisluškuje, kje bo zaslišal Njegov glas in mu preprosto sledi…

Pomislimo na preproste ribiče, ki jih pokliče Jezus. Najbrž so bili zavzeti delavci, ki pa v svojem vsakdanjem življenju veliko razmišljajo o prihodnosti, o življenju samem, o judovski zgodovini zapisani v Svetem pismu. Če bi ne razmišljali o vsem tem, bi jih Jezusovo povabilo nikakor ne ganilo. Ostali bi v svojem svetu – svetu ribolova, prodaje in življenjskih skrbi. Kot kaže, pa je padlo povabilo na plodna tla: trdo delo in hrepenenje po življenju v luči Božje besede. Zato v Jezusu prepoznajo luč, ki je posvetila v temo. V njem vidijo človeka, ki živi polno, ki veruje in upa, drugače kot vsi ostali. Odziv na njegovo povabilo je logičen: Takoj so pustili mreže in šli za njim.

Ob tem evangeliju vedno znova slišim polemike v smislu: Kako so mogli vse pustiti, mar ni bilo neodgovorno. Odziv je za nas gotovo nenavaden. Dejstvo je, da je brez poguma in tveganja nemogoče stopiti na pot za Jezusom. In prav to so prvi učenci imeli.

Če je bil torej prvi temelj za Jezusove učence trdo delo in razmišljanje o luči in temi življenja, je bil drugi pogum. Na tem so gradili pot za njim, ter nadaljevali iskanje luči. Pritrdili so Jezusu, da želijo postati ribiči ljudi in da jih ribolov sam ne prepriča. Kako bodo dosegli to, kar iščejo, pa jim očitno ni bilo jasno.

Današnji evangelij nam torej govori, kako je mogoče stopiti na pot za Jezusom. To je pot nenehnega spreobrnjenja. Poleg trdega dela je potrebno hrepenenje po luči. Da bi mu sledili, potrebujemo pogum. Hoja za njim pa je v neprestanem premagovanju skušnjav udobja, pomembnosti in koristi.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN