Nedelja, 1. februar 2026: 4. navadna nedelja

4. navadna nedelja

Blagor vam je beseda, s katero začenja Jezus svoje pridiganje. To je refren, ki ga On ponavlja, kot bi ga hotel pritrditi v naše srce predvsem kot temeljno sporočilo: če si z Jezusom, če rad poslušaš njegovo besedo, če jo skušaš vsak dan živeti, tedaj si blažen. Ne da boš blažen, ampak si blažen. To je prva resničnost krščanskega življenja, ki ni seznam zunanjih predpisov, ki jih je potrebno spolnjevati ali skupek naukov, ki jih je potrebno poznati. Prav gotovo ni to, ampak je spoznanje, da smo v Jezusu ljubljeni Očetovi otroci. In živeti veselje tega dejstva pomeni razumeti življenje kot zgodovino ljubezni, zgodovino zveste ljubezni Boga, ki nas nikoli ne zapusti in hoče vedno graditi občestvo z nami. To je vzrok našega veselja, takega veselja, ki nam ga noben človek na svetu in nobena življenjska okoliščina ne moreta vzeti. To je veselje, ki daje mir tudi med bolečino in ki že sedaj daje vnaprej okušati tisto srečo, ki nas za vedno čaka.

Ko Jezus reče svojim učencem,  blagor vam, pa se nas dotaknejo vzroki posameznih blagrov. V njih vidimo, da je na glavo obrnjeno splošno razmišljanje, po katerem so blaženi bogati, močni, tisti, ki imajo uspeh in ki jim pritrjujejo množice. Za Jezusa pa so blagrovani ubogi, krotki, tisti, ki ostajajo pravični tudi, če naredijo slab vtis, preganjani.

Kdo ima prav, Jezus ali svet? Da bi razumeli, poglejmo, kako je živel Jezus. Bil je ubog glede stvari, a bogat z ljubeznijo, saj je ozdravil mnogo življenj, ni pa varčeval s svojim. Prišel je, da bi stregel in ne da bi mu stregli. Učil nas je, da ni velik tisti, ki ima, ampak kdor da.

Pravičen in krotak – ni se upiral in pustil se je krivično obsoditi. Na ta način je Jezus prinesel na svet Božjo ljubezen. Samo tako je premagal smrt, greh, strah in posvetnost, torej z močjo božanske ljubezni.

Danes skupaj prosimo za milost, da bi ponovno odkrili privlačnost hoje za Jezusom, da bi ga posnemali in da ne bi iskali drugega kot Njega in njegovo ponižno ljubezen. Kajti v tem, torej v občestvu z Njim in v ljubezni do drugih, je smisel življenja tu na zemlji. Verjamete v to?

Živeti blagre in hoditi po Jezusovi poti pa vendarle ne pomeni biti vedno radosten. Kdor je prizadet, kdor prestaja krivice, kdor si prizadeva biti delavec miru, ve kaj pomeni trpeti. Pomembno pa je, da v teh trenutkih jasno zaznamo, da je Gospod blizu. Lahko se zgodi, da med preizkušnjo ali težkim obdobjem mislimo, da smo sami, četudi smo prej veliko časa preživeli z Gospodom. Toda v teh trenutkih, četudi On ne posreduje takoj, hodi ob nas in če nadaljujemo s hojo, nam bo odprl novo pot. Kajti Gospod je izvedenec v delanju novih stvari, zna odpreti poti tudi ko jih ni.

Živeti blagre, ne zahteva odmevnih dejanj. Poglejmo Jezusa. Nič napisanega nam ni zapustil, ni zgradil nič občudovanja vrednega. In ko nam je rekel, kako naj živimo, nam ni rekel, da bi postavljali velika dela ali delali izjemna dejanja. Prosil nas je, da uresničimo samo eno umetniško delo, ki ga lahko vsi, svoje življenje. Blagri so torej zemljevid življenja. Ne zahtevajo nadčloveških dejanj, temveč posnemanje Jezusa v vsakodnevnem življenju. Vabijo, da ohranjamo čisto srce, da prakticiramo krotkost in pravičnost ne glede na karkoli, da smo usmiljenji z vsemi, da živimo nadloge povezani z Bogom. To je svetost vsakodnevnega življenja, ki ne potrebuje čudežev in nenavadnih znamenj. Kdor jih živi kot Jezus, prenavlja svet.

Če enačimo lepo življenje z lahkotnim, potem bomo prazni. Ta praznina je boleča rana današnje družbe in Jezus svari pred to praznino. Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja. Zato Jezus blagruje tiste, ki se odločijo za pot, ki je drugačna od logike tega sveta; blagruje tiste, ki se odločijo za preprostost, za najgloblja hrepenenja, ki sprejmejo težo življenja in jih ne zmede želja po bogastvu, lepoti, moči in slavi. Pot blagrov je težka, a lepa in polna življenja. Vredna je celo tveganja, da bomo zaradi tega zavrženi in prezirani.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN