Sreda, 4. februar 2026: In ni mogel storiti nobenega čudeža

In ni mogel storiti nobenega čudeža

Vprašajmo se, kako to, da so Jezusovi rojaki prešli od čudenja do nevere? Primerjali so Jezusov skromen izvor in njegove sedanje sposobnosti: mizar je, ni študiral, pa vendar pridiga bolje kot pismouki in dela čudeže. In namesto, da bi se odprli resničnosti, so se pohujšali.

Za prebivalce Nazareta je Bog prevelik, da bi se tako ponižal in spregovoril po tako preprostem človeku! To je pohujšanje učlovečenja, ta osupljiv dogodek Boga, ki postane meso, ki misli s človeškim razumom, dela in deluje s človeškimi rokami, ljubi s človeškim srcem, Boga, ki trdo dela, je in spi, kot vsak od nas. V vsakem obdobju, ne samo v tistem, je to vzrok za pohujšanje in nevero, prav tako tudi danes.

Obrat, ki ga je storil Jezus, obvezuje njegove učence tako včeraj kot danes k osebnemu in skupnostnemu preverjanju. Tudi dandanes se lahko zgodi, da gojimo predsodke, ki preprečujejo, da bi razbrali realnost. Zato nas Gospod danes vabi, da zavzamemo držo ponižnega poslušanja in učljivega pričakovanja, saj se nam Božja milost pogosto predstavi na presenetljiv način, ki ni v skladu z našimi pričakovanji.

Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.

»In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela,« piše evangelist. Ali res ni mogel storiti nobenega čudeža? Zagotovo bi lahko, a njegovi sokrajani niso bili »vredni«, ker niso verjeli vanj. Ostali so pri svojih starih vzorcih in zaradi upornosti svojega srca niso bili pripravljeni sprejeti nove resničnosti. Mogoče bi kakšnega tujca lažje sprejeli, če bi se pojavil v podobni vlogi. Mogoče je bila na delu tudi zavist, češ, kaj bo ta, saj poznamo njegovo družino, njegovo poreklo. Predsodki so huda ovira, ki nam onemogočajo da bi napredovali. Zgodi se nam lahko, da na ta način veliko zamudimo v življenju, kakor se je to zgodilo pri prebivalcih Jezusovega domačega kraja.

Prosimo Gospoda, da omehča naša srca in nam da poguma, da premagamo predsodke in zavist, ki nas ovirajo v našem življenju.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN