Petek, 6. februar 2026: Prosi za glavo Janeza Krstnika

Prosi za glavo Janeza Krstnika

Jaz sem bil tisti, ki sem ga obglavil. Vstal je.” Sodba vesti se vedno izrazi. Herodova krivda zaradi umora Janeza Krstnika se v sedanjosti odrazi kot vznemirjajoč spomin. Tisti, ki so popolnoma zavrnili Boga, čeprav imajo morda veliko moči ali bogastva, veliko inteligence ali sposobnosti, so v osnovi najbolj negotovi ljudje na Zemlji. Ko se v njihovem življenju pojavi prava dobrota, se predstavi kot grožnja. Obsodi jih in jih odtuji od sebe. Vse to je le odsev njihovega stanja duše pred Bogom. Takšna je moč človekove vesti: izreče bolečo sodbo dolgo preden se človek sploh znajde pred končnim sodiščem pravičnosti. Kot Kristus se lahko pred Herodi sveta le molči.

“Bil je zelo v zadregi, a rad je poslušal njegove besede…”  V življenju vseh ljudi, celo hudobnih, je od Boga dana dobrota, da bi bili rešeni.  Bog jim ponudi resnico odrešenja v okviru njihove svobode. Takšne milosti trajajo le začasno, ne večno. Teh trenutkov ne smemo obravnavati kot trenutke, ki začasno pomirjajo našo vest in nam omogočajo, da nadaljujemo s svojim grehom in odporom do svetega življenja. Herod se je bal Janeza, vedel je, da je svet človek, in čutil je privlačnost njegovih besed, vendar ni storil ničesar, da bi nanje odgovoril. Z Bogom se ne moreš igrati in zmagati. Herod izgubi in napade tisto, kar ve, da bi moral ljubiti. Ta tragedija nas mora naučiti biti iskreni in nikoli ne zapreti Božjega glasu v svoji duši, temveč ga pustiti vladati v našem življenju.

Obglavili so ga v ječi: Zadnja čast, ki jo lahko Kristus ponudi zvestemu apostolu, ki se je trdno držal resnice kljub zvijačnim izzivom zla okoli sebe, je – v nekem smislu – “polno” sodelovanje v njegovem trpljenju. Kar se je začelo kot pričevanje z oznanjanjem spreobrnjenja, Janez zdaj končuje s pričevanjem o zmagovitem upanju, ki ga imajo blagoslovljeni v Kristusu. To ni nikoli bolj jasno izraženo kot v mučeniški smrti, kot namiguje  odlomek iz Knjige modrosti, ki pravi: Čeprav so se zdeli drugim kaznovani, je njihovo upanje polno nesmrtnosti; malo so bili kaznovani, vendar bodo zelo blagoslovljeni, ker jih je Bog preizkušal in našel vredne sebe. Preizkusil jih je kot zlato v peči in kot daritvene žrtve jih je sprejel k sebi. Naj danes sprejmemo trdo pot zvestobe in se izkažemo za vredne upanja, ki je “polno nesmrtnosti”.

Naj v majhnih dejanjih zvestobe – do svoje vesti, do svojega poslanstva in do služenja drugim – doživimo slavo tvojih mučencev. Naj bomo  zaradi tega cvet svetega življenja, ki nikoli ne bo usahnil.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN