Sobota, 7. februar 2026: Pojdite na samoten kraj

Pojdite na samoten kraj

Jezus posluša apostole. Posluša in jih sliši. Odmevajo mi besede: povedali vse. Jezusu lahko povemo vse, to, kar doživljamo, kar čutimo, kar nas boli ali veseli. On nas posluša. Ne samo posluša, tudi sliši. Ljudje tolikokrat poslušamo, pa ne slišimo.

»Pojdite na samoten kraj in se odpočijte!« pravi. Priznam, da potrebujem ta čas. Ampak, treba je narediti še to in to, pa … Joj, kako sem pomemben, kot da bo vse narobe, če si vzamem malo časa in grem »na samoten kraj«.

Verjetno teh besed ni izrekel brez pomena in kar tako, ker lepo zvenijo.

Vsak izmed nas ve in se zaveda, kako pomembno je, da telesu in duši dovolim ure počitka. Če na to pozabimo, kar hitro zaznamo, da nekaj ni v redu.

Papež Frančišek je na to temo dejal: »Človek, ki dela, bi si moral vzeti čas za počitek, da preživi nekaj časa z družino, da uživa življenje, za branje, poslušanje glasbe, ukvarjanje s športom. Kadar delo ne daje prostora za zdravo preživljanje prostega časa, za krepčilni počitek, potem zasužnjuje delavca.«

Oddih in sprostitev prihajata od Boga. V delu C. S. Lewisa Pisma izkušenega hudiča lahko beremo, da se demon Zvitoper huduje na demona Pelinka, ki je izgubil svojega pacienta ravno zato, ker mu je dopustil oddih, krepčilen sprehod in dobro knjigo. Tudi sicer Lewis pravi, da je hudič ljubitelj naglice, hitenja, mrzličnosti …

Počitek, ki se spremni v brezdelje in brezbrižnost pa ni več blagodejen, ampak pušča človeka nemirnega, nezadovoljnega in predvsem zlovoljnega.

Zato imamo »vgrajeno« precej dobro varovalo. To je dolgčas. To je tisti senzor, ki nam pravi da je brezdelja dovolj, da smo si že spočili, da nas lenarjenje ne izpolnjuje, da nismo ustvarjeni zanj … dolgčas je prijatelj, ki nas sili, da se nečesa lotimo. V kolikor ga umetno ne zadušimo s praznim razvedrilom, ima moč, da prebudi našo ustvarjalnost.

Samoten kraj, kje ga najdem? Ni mi potrebno iti v puščavo ali v kakšen zakoten kraj. To je lahko moja soba ali pa cerkev, kjer sem nekaj časa sam z Jezusom. Pomembna je odločitev, da želim biti na »samotnem kraju«.

Jezus, Dobri pastir, vodi me na sočne pašnike, da se okrepim in odpočijem, saj me vodi in varuje tvoja gorjača in tvoja palica.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN