Četrtek, 5. marec 2026: Tudi, če kdo od mrtvih vstane

Četrtek 2. postnega tedna, leto C

Tudi, če kdo od mrtvih vstane

Če si priliko o bogatinu – ki, mimogrede, sploh nima imena, zato pa je glede na opis nesramno bogat – ter ubogem Lazarju, se morda nekoliko ustavimo pri imenu reveža. Ima namreč takšno ime kot Jezusov prijatelj in gostitelj iz Betanije. To ime pomeni “Bog je pomagal”.  Revež ima ime, ker ga Bog kliče po imenu. Ima torej dostojanstvo. Ne glede na bedno stanje na tem svetu, ko trpi lakoto, bolezen. Njegovo stalno bivanje pri bogatinovih vratih verjetno nakazuje, da se bogataš ni menil zanj, pač pa ga je pustil ležati pri vratih, tu in tam je dobil kakšne ostanke hrane, ki so jih psi verjetno dobili prej kot Lazar, nato pa lizali njegove rane. Skratka, skoraj pekel na zemlji. Umrla pa sta oba, a tu se pojavi razlika: za bogatina Jezus pravi, da je bil zgolj “pokopan” in šele kasneje, da je v podzemlju, Lazar pa odnešen v Abrahamovo naročje, torej v nebesa.

Morda bo kdo rekel, češ, na tem svetu je bogatin zelo dobro živel, a je ob tem pozabil na nekoga, ki je bil ob njem, pa ni bil deležen niti ene dobrine. Kajti vse dobrine so Božja last. Slabo oskrbništvo ter ignoranca do sočloveka je bogatina po smrti pripeljala tja, kamor pridejo vsi, ki so zavrnili Boga. Bogatin se verjetno ni menil za Boga, sedaj pa je prosil Abrahama, da bi okusil vsaj kapljico vode. A med nebesi in peklom ni mostu – je le nepremostljiv prepad. To je podoba večnosti. Na tem svetu imamo možnost za spreobrnjenje, na drugem pač ne.

Bogatin je spoznal svojo strašno zmoto, a prepozno. Zdaj mu ostane samo še opozorilo svojim bratom, našteje jih pet, s čimer namigne na peteroknjižje, na izvoljeno ljudstvo, da ne pridejo v isti kraj trpljenja. A na tem svetu imajo Mojzesa in preroke. Sami se morajo odločati, ali bodo spoštovali že dano postavo in preroške razlage ter opozorila. Če namreč tega ne poslušajo, pomeni, da je njihovo srce zakrknjeno. In ne bi pomagalo, tudi če kdo od mrtvih vstane, saj bi v svoji zakrknjenosti mislili, da je to le privid, samoprevara.

Zato smo vsi povabljeno k temu, da poslušamo Božjo besedo in jo izpolnjujemo. Na tem svetu imamo nalogo, da se spravimo z Bogom. Če bomo ob smrtni uri pred Njegovo obličje prišli z zakrknjenim srcem, ga bomo zavrnili. Obsodba na pekel je pravzaprav samoobsodba. Ni Bog tisti, ki nas peha v pekel. Pač pa se tja vržemo sami.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN