Sobota, 7. marec 2026: Kako se najdeš v mlajšem in starejšem sinu?

Sobota 2. postnega tedna, leto C

Kako se najdeš v mlajšem in starejšem sinu?

Prvo, kar bi rad jezus povedal s to priliko je, da je imel dober oče dva sina, nihče od njiju ni bil brez problemov. Najbrž jih je imel še več tisti, ki se zdi urejen in uglajen. Torej, kljub temu da živimo urejeno, se lahko najdemo med grešniki. Ni razloga za zgražanje nad drugimi. Vsi imamo probleme, vsi grešimo, vsi se lahko najdemo v priliki.

Nobeden od sinov  ni zadovoljen s tem, kar živi. Mlajši sin hoče imeti vse, kar mu gre in odide v svet. Starejši sin molči. A očitno ves čas nosi v sebi krivico. Ni zadovoljen, ni vesel. Ko se mlajši sin vrne, pravi očetu, da mu nikoli ničesar ne da. Mora ga le poslušati in delati. Tako imamo pred seboj sinova, ki sta oba v sebi nesrečna.

Ta nesreča ju žene v primerjanje in zavist. Mlajšega sina pravzaprav pripelje nazaj k očetu spoznanje, da imajo pri njem doma še služabniki več kot on. Ni videti, da bi spoznal svoj greh. Bolj kot to spoznava, da brezmejne svobode ni. Ugotavlja, da takšna svoboda ne daje tistega, kar je pričakoval. Tudi starejši sin živi v tekmovalnosti in zavisti do mlajšega brata. Kot slišimo, ga niti noče priznati za svojega brata. Očetu pravi: Ta tvoj sin.

Prilika pred nas postavlja vprašanja:

Ali si zadovoljen z življenjem, ki ga živiš? Ali lahko verjameš, da Oče, Bog vedno poskrbi za nas? Da nam daje vse, kar potrebujemo za srečno življenje? Ali bi radi kot mlajši sinovi več in več in smo jezni, ker nam različni nadomestki ne prinašajo pravega zadovoljstva? Ali pa smo morda kot starejši sin, ki v tišini nezadovoljno prenaša nekakšno krivico, ki se mu ves čas godi?

Drugo vprašanje je, kako doživljaš Boga? Ali ga razumeš kot tistega, ki nam ne privošči prave svobode in veselja, kakor doživlja mlajši sin? Ali pa smo podobni starejšemu sinu in doživljamo življenje kot tlako, v kateri ni prostora za praznovanje?

Tretje vprašanje je, kdo je zate tvoj bližnji? Mlajši sin se ne meni za svojega brata. Ve samo to, da hoče imeti vse, kar lahko odnese od hiše. Kdo bo delal, kdo bo skrbel za dom, za očeta, ga ne zanima. Hoče imeti svoje, vidi le sebe in svoje potrebe oz. želje. Starejši sin sicer skrbi za dom a z grenkim priokusom. Tudi on ne vidi brata in ga pravzaprav sovraži. Boljši od njega je le v tem, da dela, kar je potrebno. Ljubezni do brata v njem ni. Ta ga ogroža, mu je tekmec.

Tu je še povabilo, da bi bili podobni Očetu. Oče preprosto živi v miru sam s seboj. Nič mu ni krivica. Ni videti, da bi bil užaljen zaradi zahtev mlajšega sina ali očitkov starejšega. Zaveda se realnosti življenje in se pogumno spopada z vsem, kar mu življenje prinaša. Življenje sprejema scela. Sinova mu nista ne tekmeca, ne grožnja. Rad ju ima in vidi njune potrebe. Ne vrti se okrog svoje bolečine. Ko je potrebno videti njiju, je ves čas prisoten. Živi z njima in zanju.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN