Četrtek, 12. marec 2026: Govorili so, da ni priseben

Četrtek 3. postnega tedna, leto C

Govorili so, da ni priseben

Jezus doživlja nasprotovanje. Na eni strani je obdan z množico, ki tišči za njim, da ne uspe niti jesti, na drugi strani pa so ljudje, ki dvomijo vanj in govorijo, da ni priseben. Ko izganja, mu očitajo, da je uspešen, ker sodeluje s hudim duhom. Jezus ostaja miren v svojem početju in razlaga, da ni logično, da bi izganjal s pomočjo hudega duha. Kajti če bi to počel, bi pomenilo, da je hudi duh v sebi razdeljen. Če pa je razdeljen, bi njegovo kraljestvo samo po sebi propadlo.

Kamna spotike sta na nek način dva. Jezus od jutra do večera dela za ljudi. Ljudem pomaga v različnih stiskah, od tega pa po človeško gledano, nima nobene koristi. Ljudje opazujejo in se jim zdi takšno početje neživljenjsko in nesmiselno. Najbrž se sprašujejo, kakšno koristi ima lahko od tega, da cele dneve gara, zvečer pa se umika k molitvi. Le čemu bi človek počel kaj takega, za ‘nagrado’ pa bi doživljal nasprotovanje?

Drugo spotikanje izziva izganjanje. Pismouki širijo govorico, da izganja s pomočjo Beelzebúla, to je enega od hudih duhov. Obsedenost je vsekakor težko razumeti. Pri ljudeh vzbuja pozornost, hkrati najbrž občudovanje nad Jezusom, ki se drzne spopasti s hudičem. Ker je pri tem še uspešen, je za vodilne, ki se najbrž tega niti lotiti ne upajo, nevaren. Njegova izredna moč kaže, da se lahko kosa s komerkoli, kar ogroža celo njihovo oblast.

Tako imamo torej dva kamna spotike:

• prvi je izredna delavnost brez iskanja koristi,
• drugi je izredna moč, da hudi duhovi bežijo.

O čem govorita prav ta dva kamna spotike. Zakaj bi bilo slabo, če se nekdo izčrpava v koristi za druge? Zakaj bi bilo slabo, če nekdo izganja hudega duha?

Najprej je verjetno težava v tem, da nam početje bližnjega postavlja ogledalo. Mar Jezus, ki dela oz. gara od jutra do večera v korist trpečih ne izziva vse, ki ga gledajo. Samo po sebi se rodi vprašanje: Kje pa so oni pri svojem delu? Ali garajo ali lenarijo? Ali delajo iz ljubezni do bližnjih ali iz koristi? Kaj naj storijo, če ugotovijo, da zanje obstaja le korist in je ljubezen samo lep videz? Jezus je postal zanje nevaren, ker so ob njem vsa dela hitro vprašljive vrednosti.

Ko Jezus izganja, sodobnike izziva z vprašanjem o grehu in oblasti. Ob obsedenem se vsi počutijo grešne in nemočne. Jezusova moč nevarno razgalja njihovo grešnost in nemoč. Če pomislimo še na verske avtoritete, lahko razumemo, da so s takim početjem ogrožene, saj jih Jezus visoko presega.

Kaj naj storijo? Najlažje je človeku pripisati nekaj slabega. Ko mu vzameš dobro ime, te ne more več ogrožati. Ko imena nima več, lahko o njem govoriš karkoli.  Nevarnost tega početja je, da se dobremu reče slabo in slabemu dobro. Kako bo človek, ki vse sprevrže, prepoznal Božjo ljubezen?

Mislim si, da je zavestnega početja v tej smeri malo in upam, da bomo vendarle deležni božjega usmiljenja. Zagotovo pa je veliko tega med nami zaradi ran, ki se jih ne zavedamo. Ko nas vodijo čustva in občutki, je naš razum šibek. V takšnem trenutku lahko vidimo stvari popolnoma narobe. Ker verjamemo temu, kar čutimo, doživljamo in vidimo, nam pogleda nihče ne more spremeniti, razen če se z zaupanjem odločimo za drugače.

Pravzaprav je največkrat, ko se ne moremo sporazumeti, na delu takšna zmeda v vrednotenju, ko dobro ni več dobro in zlo ni zlo. Prosimo Gospoda za zdrav in čist razum, da bi mogli prav videti in prav presojati.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN