Petek, 27. marec 2026: Jezus govori kljub grožnji

Jezus govori kljub grožnji

Jezus je vedel, da so njegovi nasprotniki krvoločni, zato je moral biti zelo pazljiv. Vedel je, da mu je usojeno trpeti in biti ubit, in da se bo to zgodilo, ko bo izpolnjen čas. Trenutno pa je še naprej opravljal poslanstvo, ki mu ga je dal Oče: za vsako ceno oznanjati veselo novico o kraljestvu. Na koncu je drago plačal. Ali smo pripravljeni vzeti svoj križ vsak dan in pričevati o svoji veri kljub zasmehovanju in preganjanju?

Ob Jezusovem trpljenju smo brez besed. Naučili smo se odgovora, da je Jezusovo trpljenje cena našega odrešenja. Vendar je on sam Bog, zato ceno postavlja sam. Zakaj takšna cena? Zakaj je ravno trpljenje cena odrešenja?

Preden odgovorimo, se ustavimo ob vprašanju, kaj pa je bilo ob Jezusovi mučeniški smrti največje trpljenje. Da je bilo samo mučenje neznosno, si lahko približno predstavljamo. Kaj je bilo še boleče? Gotovo je bila huda bolečina, da so se ljudje obrnili proti njemu. A to je že vedel, to iskanje koristi, je dobro poznal. Ko je potil krvavi pot v vrtu Getsemani, je Očeta prosil, naj gre kelih trpljenja mimo njega. Vendar pri tej prošnji ni vztrajal, ampak je dodal, naj se zgodi, kakor hoče Oče.

Največja preizkušnja in največje trpljenje je na koncu, da se popolnoma odpove svoji volji in svoji moči. Ta bolečina je še toliko težja, ker bi se sam lahko branil. Lahko bi pokazal svojo moč, vendar se nemočen izroči v Očetove roke, ki pa ga prepusti zverinskemu mučenju. Kaj bi se zgodilo, če bi Jezus zavrnil to trpljenje? Oddaljil bi se od Očeta. Njegova ljubezen bi se izkazala za omejeno. Podredila bi se logiki trgovanja, v smislu: to storim, če mi ti daš to ali ono ipd. Tako pa je Jezusova ljubezen neskončna.

Čeprav se mogoče sliši čudno, je tudi za človeka največje trpljenje, da se odpove sebi. A prav to je edini način, da se ponovno rodimo oz. da se približamo Bogu. V tej luči pravzaprav lažje razumemo tako skušnjave kot namen premagovanja.

Če gledamo na življenje in trpljenje v tej luči postane vse bolj svetlo. Če trpljenje sprejemamo, postajamo vedno bolj božji, vedno bolj podobni Bogu in vedno bolj polni ljubezni.

Sprejemanje trpljenja in križev v življenju, je pravzaprav šola ljubezni, ki gre prek popolne podreditve Očetovi volji. Brez ponižnosti, ni ljubezni! Samo če smo se pripravljeni odpovedovati svoji volji in svojim prestavam, lahko rastemo v ljubezni.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN