Sobota, 18. april 2026: In že so bili pri obali

In že so bili pri obali

Tudi današnji evangelij nam pokaže kako Gospod pripravlja učence na dojemanje skrivnosti Jezusove smrti in vstajenja. Jezus, ki hodi po vodi, je predpodoba Vstalega, ki gre zmagoslavno preko smrti. Sveto pismo smrt velikokrat primerja z morjem. S tem na simboličen način spregovori o trpljenju in stiski smrti. V morju se človek lahko utopi, Jezus pa po morju hodi in se ne utopi. Predstavljen je kot zmagovalec nad smrtjo.

Morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. To je podoba strašnega trpljenja zaradi katerega so se vsi Jezusovi učenci razbežali. Jezus pa prav skozi nevihto hodi po vodi in se približa čolnu. Učence je strah, enako kot jih je bilo strah med Jezusovim trpljenjem in v trenutku njegovega vstajenja. Jezus pa pride k njim in jim pravi: »Jaz sem. Ne bojte se!« Po trpljenju se je Vstali Jezus predstavil kot zmagovalec nad smrtjo in nam govori: »Jaz sem. Mir z vami! Ne bojte se!«

Evangelist Marko pravi, da so se Jezusa, ki je hodil po vodi, učenci po vstajenju ustrašili kot da je prikazen. Luka zapiše, da so učenci, ko so videli Vstalega Jezusa, v strahu mislili, da vidijo prikazen. Jezus jim mora dokazati, da je resnično on in jih pomiriti.

Potem, ko so ga spoznali, so ga hoteli vzeti k sebi v čoln, ta pa je hitro prišel do obale, kamor so bili namenjeni. Ko sprejmemo Jezusa v njegovi skrivnosti trpljenja in vstajenja, smo dospeli na drugi kraj: resnično lahko najdemo Božjo luč in mir. A sprejeti moramo Jezusa kot zmagovalca nad smrtjo, kot tistega, ki je po smrti Vstal. Sprejeti moramo njegovo skrivnostno navzočnost, ki je nenehna in stoodstotna za vsakega človeka na tem svetu. »Jaz sem, ne bojte se!«

Za dežjem posije sonce, pravi pregovor – pa tudi za soncem neizogibno pridejo oblaki in dež. Naše življenje ni en sam vzpon proti čudovitosti, ni nenehna rast, ko je vse čedalje bolj in bolj krasno. Pridejo takšni in drugačni dnevi, različna razpoloženja, različni dogodki … Včasih se kdo vpraša, kaj je naredil Bogu, da mu je poslal v življenje preizkušnje in bolečino, a to ne gre tako …

Zaupajmo, da imajo tudi težki časi v življenju svojo vlogo in svoje mesto. Včasih niti nima smisla poskušati razumeti točno kako. Bolj pomembno je, da vztrajamo.

Pomembno, bolj kot to, da je morje življenja vseskozi mirno,  je to, da je – v miru in viharju živlljenja– z nami Jezus. Če ga povabimo v “čoln” svojega življenja, se lahko zanesemo, da bomo prispeli. Še več, kar poudarja odlomek, ki ga danes beremo: če je Jezus v našem čolnu, smo že na cilju.

Prosimo Vstalega, da bi ga prepoznali v morju svojega življenja, ko se nam bo predstavil kakor tisti, ki hodi po vodi. Izročimo mu svoje strahove, da se bomo lahko prepustili zaupanju Vanj in v njegovo zmago.

Na koncu meseca, se ponovno zahvalim za vse napisane in izrečene besede, ki sem jih bil v hvaležnosti deležen s strani poslušalk in poslušalcev Radia Ognjišča. Zahvaliti se, pomeni spoznati kaj vse ti je bilo dano.  V hvaležnosti globoko leži skrivnost ljubezni. Želim vam in meni, da bi vedno hodili do izvira vse ljubezni do Boga, ki je naša nedoumljiva sreča za vse čase in za večnost.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN