Torek, 21. april 2026: Kakor je Mojzes

Kakor je Mojzes

Nikodem je prišel k Jezusu ponoči. On je zagotovo poznal Jezusa, slišal za njegove čudeže, znamenja, morda tudi kje poslušal njegove govore … Vedel je, da vse to ni izmišljeno. Po drugi strani  pa vsega, kar Jezus dela ne razume, kot na primer to, da bo v treh dneh zgradil novi tempelj.

Tudi mi se velikokrat znajdemo v isti situaciji, ko sicer verujemo v Jezusa, pa se vseeno hkrati sprašujemo: »Zakaj se nam je moglo to zgoditi? Zakaj je brat umrl? Zakaj ta nesreča?…« Velikokrat ne razumemo Božjih poti. Današnja božja beseda  nas vabi, da bi obnovili našo vero in prodrli še globlje v skrivnost naše vere.

Največji greh je ta, da se odvrnemo od Boga. Hudič nas hoče vedno znova prepričati, da je Bog lažnik in ubijalec. Izraelci so na poti iz Egipta godrnjali Mojzesu in Aronu: »Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občestvo v to puščavo, da tu umremo mi in naša živina?« (4Mz 20,4) To je največja laž, ki se je začela že v Edenskem vrtu.

Tudi mi se velikokrat znajdemo v takih situacijah, ko ne razumemo, zakaj se nam nekaj dogaja. In takrat hitro obsodimo Boga. To pa je največji greh, saj gre za kršitev prve zapovedi »veruj v enega Boga«.

Ko evangelist Janez  pravi, »kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje«, govori o tem, da obstaja rešitev … in ta je samo ena: Jezus Kristus. Potrebno je le dvoje: pogled na Jezusa Križanega in čista vera. Samo takrat bomo prav razumeli, da je pravzaprav naš izhod iz sužnosti in vsake situacije, pa naj bo še tako težka, samo ena: BOŽJA LJUBEZEN IN USMILJENJE do vsakega človeka.

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,16-17)

Zato je naša vera, vera  VESELJA, ker nam vsa govori o veliki Božji ljubezni in usmiljenju do nas. Bog je plačal dolg zame in zate. In ob tem se lahko človek samo zahvaljuje in slavi Boga. Njegov odsev in luč pa postaja, ko tudi sam odpušča in ljubi bližnjega.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN