Ponedeljek, 4. maj 2026: Duh, Tolažnik, ki ga bom poslal od Očeta

Duh, Tolažnik, ki ga bom poslal od Očeta

Grška beseda paraklet (tolažnik) je bila v tistih časih precej znana po vsem sredozemskem svetu. Duh tolaži, ostaja z namii, nas brani in ščiti. Kot Tolažnik je Duh tudi tisti, ki je na naši strani v sodbi, v obtožbi na sodišču ob preganjanju.

Obtožbe, prezir, obsodbe zaradi vere v Jezusa Kristusa niso doživljali samo takratni kristjani, to se dogaja mnogim tudi danes, tudi nam. Toda na zatožni klopi nismo sami. Imamo Zagovornika. Gospodov Duh pride in nam daje moč, da lahko ostajamo mirni in v zaupanju, on nam bo dal prave misli in besede, ko bomo odgovarjali na obtožbe.

Pred Očetom je naš zagovornik Jezus. Pred svetom pa je Duh, ki nam ga Jezus pošilja od Očeta. Zato nas spodbuja, naj obrambe ne pripravimo vnaprej. Potrebno je predvsem to, da v sebi naredimo prostor za Svetega Duha in mu omogočimo, da bo on tisti, ki govori, dokazuje, prepričuje.

Apostol Pavel je v drugem Pismu Timoteju o svoji težki izkušnji rekel naslednje: »Ko sem se prvič zagovarjal, mi ni nihče stal ob strani. Vsi so me zapustili. Naj se jim to ne šteje v zlo.«Vsi so ga zapustili, toda Gospodov Duh je ostal z njim. Zaradi tega je lahko ohranil mir in zaupanje, da je v Božjih rokah.

Ko dovolimo Svetemu Duhu, da je z nami, nas tolaži in vodi, nam on daje prave misli in besede. Hkrati pa doživljamo živo in dejavno navzočnost Boga, kot da smo v objemu prijatelja, ki nas nikoli ne zapusti.

Sveti Duh preobraža naše srce in spreminja izkrivljene misli, da postajajo vedno bolj usklajene z Božjimi. On zdravi dušo, duha, srce in telo. Uči nas in nas dela poslušne, modre in preproste. Pričuje o učlovečenju Jezusa Kristusa Odrešenika, njegovem življenju in delovanju.  O trpečem in križanem Jezusu iz ljubezni do nas,  o njegovem vstajenju in novem življenju v njem. Ko smo odprti za Duha in mu dopustimo, da nam pričuje, nas spominja in uvaja v življenje s Kristusom, ne moremo ostati ravnodušni in dremajoči, temveč živi na njegov način.

 »In boste moje priče,« pravi Jezus. Sveti Duh nam je darovan, da bi bili sposobni pričevati o Jezusu. Prevzame nas s svojim ognjem ljubezni, da jo lahko izžarevamo v tem svetu. To lahko uresničimo le v globoki povezanosti z njim. Ne gre za dve vzporedni pričevanji, temveč hkratno: Duha in nas. Vsak dan imamo možnost, da tam, kjer smo, živimo njegovo ljubezen in izpovemo, da naš Gospod živi, da je tu, sredi med nami.

Sveti Duh govori o Jezusu in uporablja Očetove besede, ki jih sliši v njem. Njegovo bivališče je Oče. Ko prihaja k nam, prinaša s seboj odtis, pečat tega bivališča, tistega kraja neskončnega občestva ljubezni Očeta in Sina. To je tudi naše bivališče, naš dom, naš izvor in cilj. Ko sprejmemo Jezusovega Duha, znova odkrijemo, da izhajamo iz Očeta, svojega Stvarnika, da smo rojeni v njem in živimo v njem. Če želimo najti sebe, najti svojo življenjsko pot, smisel svojega življenja, bomo našli vse to prav v tem domu, ko prisluhnemo in sprejmemo besede Duha, ki jih izgovarja v nas. Prav zaradi tega potrebujemo molk in tišino, da bi jih lahko poslušali in slišali ter jih udejanili v svojem vsakdanu.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN