Nedelja, 31. maj 2026: Sveta Trojica

Sveta Trojica

Ko pomislim na Sveto Trojico, mi je lepo, če si jo predstavljam, kako se pogovarja, kako bo uresničila načrt odrešenja. Mogoče se zdi to preveč po človeško, a vendar se nam je Bog razodel kot človek. Ne bomo rekli, da je Sveta Trojica takšna, kot si jo zamišljamo, saj nas neskončno presega. Lahko pa se vseeno vprašamo, kako so se tri osebe dogovorile o svojih vlogah. Predstavljam si, kaj jih je pri tem vodilo. Le eno, ljubezen do druge božje osebe, do ljudi in do stvarstva. Tako so vse tri osebe ugotovile, da je najbolje, da gre na Zemljo Sin, ki bo poveličal Očeta, Oče pa bo poveličal njega. Sveti Duh bo materinsko poskrbel za celoto vseh in bo v ljubečem, nežnem materinskem in partnerskem odnosu z obema. Predstavljam si, da:

Bog Oče – SKRBI – Načrtuje, izvede in dopolni delo odrešenja.

Oče Sina uvede v Odrešenje, ko ga po Svetem Duhu razglasi za svojega ljubljenega sina. Jezus govori o Očetu in ga slavi, ker je božjo modrost prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Jezus dela, kar mu naroča Oče in dela vse, da bi poveličal Očeta. Oče ga na koncu pokliče iz smrti v življenje in ga poveliča.

Bog Sin – TRPI – Je v prvi vrsti, najbolj očiten, Odrešenik, tvega in da življenje, da je vse dovršeno in nosi rane, umre sebi za nas.

Jezus na gori blagrov pravzaprav govori o sebi (ubogem, krotkem, žalostnem, žejnem pravice …). Stopa v prvo vrsto, a s kakšno podobo! Vzel je nase podobo hlapca, se popolnoma izničil, da bi izpolnil voljo svojega Očeta. Ničesar si ne lasti, še več, razlasti se vse do smrti. Dela, kar mu naroča Oče in zaupa, da ga bo Oče poveličal, kakor bo on poveličal njega. Tiste, ki mu jih daje Oče, daje nazaj Očetu.

Bog Sveti Duh – MOLČI – Skrbi, da je vse v pravem duhu in razpoloženju, kakor mati, blago prisoten povsod in skoraj vedno neviden.

Po njem se v Mariji naseli Jezus, božji Sin. Sveti Duh je duh, po katerem prihaja Odrešenje na svet. Je tisti, ki vodi Jezusa v puščavo, da ga hudi duh skuša. Kakor mati skrbi za otroka, da shodi, tako Sveti Duh popelje Sina v puščavo prek preizkušenj na pot oznanjevanja. Nad njim v podobi goloba po Očetu pričuje, da je Božji sin, kakor mati, ki se ob svojem možu veseli otroka, ko naredi prve korake. Je Duh Tolažnik, kakor mati, ki se nikoli ne umakne, bdi nad otroki,

vedno zadaj.

Kako čudovita harmonija treh oseb. Kaj jo vodi? Ljubezen. Nobena od oseb se ne ukvarja s tem, kakšna bo izpadla, kaj bodo rekli drugi. Pomembno je le eno: Da v medsebojni ljubezni in ljubezni do ljudi uresničijo načrt odrešenja.

Ustvarjeni smo po božji podobi, po podobi Svete Trojice. Povabljeni smo, da se veselimo vloge, ki nam jo je Bog podaril, talentov, ki nam jih je dal in načrta, ki ga želi z nami uresničevati. Prosimo Sveto Trojico, naj nam da zaupanje v Njeno ljubezen, da bi nas v tem zaupanju v življenju vodilo dvoje: Ljubezen in želja, da izpolnimo Očetovo voljo.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN