Torek, 16. junij 2026: Ljubite in molite za sovražnike

Ljubite in molite za sovražnike

Jezus hoče samo eno, da bi s se s svojo ljubeznijo stegovali za lepoto Božje podobe, ki jo je v nas položil. Ve, da je ne bomo nikoli dosegli, a nas spodbuja, da k njej težimo. S svojo držo naj bi torej kazali prek dobrih del na Boga. Prav tako smo slišali danes, naj ljubimo svoje sovražnike in molimo za tiste, ki nas preganjajo.  Božja podoba smo. Jezus nas spodbuja, naj tega nikoli ne pozabimo. V nas je položil željo po ljubezni in umirimo se le v tem, da si zanjo prizadevamo, hkrati pa sprejemamo svojo nemoč in grešnost. Jasno je, da ne moremo biti brez greha in napak. Smo le ljudje. A smo tudi božja podoba in s svojimi dejanji in s svojo držo moramo kazati na Boga. Če nanj ne kažemo, če se zavrtimo okrog sebe, pa čeprav zaradi dobrih del, smo zgrešili cilj. Pravi cilj naših prizadevanj je vedno le eden: Kazati na Boga, ne nase!

Da bi bili božja podoba nas Jezus spodbuja, naj naredimo korak više, korak naprej. Zato dviga zahteve. Ljubite svoje sovražnike.

Kako naj ljubimo sovražnike? Jezus nam daje čudovit zgled na križu, ko pravi: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Lahko se vprašamo, kako da ne vedo, kaj delajo? Zdi se nemogoče, vendar če se bolj ustavljamo v zapletenosti naših odnosov, lahko vidimo, da mnogo dejanj ni storjenih z glavo. Večina naših prepirov in nesporazumov nastane, ker nas vodijo čustva, tista, ki jih ne podredimo razumu.

Prvi korak, da bi zmogli ljubiti sovražnike, je v tem, da bi videli, da drugi najbrž niti ne ve, kaj dela. Njegova dejanja bo sodil Bog, na nas pa je, da odpuščamo in ljubimo, kakor nam kaže Jezus na križu.

Kako ljubiti lažje razumemo tudi v priliki o izgubljenem sinu. Starejši sin je padel v skušnjavo primerjanja tako z bratom kot z Bogom.

Kar nam pomaga, da ljubimo tudi sovražnike, je prav Božja ljubezen. Nikoli si ne smemo dovoliti, da Bogu pripisujemo, da nas ne ljubi. Bog je vedno tisti, ki ljubi in ne neha ljubiti. Starejši sin na to pozabi, zato začne sovražiti.

Jezus se tudi na križu do konca upre skušnjavi, da bi rekel: Oče, zakaj me ne ljubiš? Kljub bolečini osamljenosti reče: Dopolnjeno je, v tvoje roke izročam svojo dušo. Če hočemo preseči tekmovalnost in trgovinsko logiko, moramo zaupati, da je Bog dober in da daje dež pravičnim in krivičnim.

Pred nami je poletni čas. Vzemimo ga za res. Zelo pomembno je, da vse, kar bomo delali: molili ali si prizadevali za dobra dela, delamo zato, da kažemo na Boga, ne nase.

Naj to nikakor ne vodi v prezir do drugega, ampak v odpuščanje in ljubezen do tistih, ki nas mogoče celo sovražijo. Vse pa naj veča naše veselje, da nas Bog ljubi tudi takrat, ko se mogoče zdi, da je na nas pozabil.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN