Ponedeljek, 22. junij 2026: Ne sodite, da ne boste sojeni

Ne sodite, da ne boste sojeni

Soditi druge je enostavno. Toda na krščanski poti lahko napreduješ samo, če imaš modrost, da obtožiš samega sebe. Sposobnost obtožiti samega sebe je več kot zgolj ena od krščanskih kreposti, je prvi korak nekoga, ki želi biti kristjan. Vsi mi smo mojstri v opravičevanju samega sebe. To pomeni delamo  se nedolžnega.

Tako se ne da napredovati v krščanskem življenju. Kadar se začnemo zavedati stvari, ki smo jih sposobni narediti, se najprej počutimo slabo, saj občutimo gnus, nato pa nam to da mir in zdravje. Na primer, kadar v svojem srcu najdem zavist in ugotovim, da je ta zavist sposobna obrekovati drugega in ga moralno ubiti. To je modrost obtoževanja sebe.

Ni treba, da bi karkoli izrekli na glas. Jaz in moja vest. Obtožiti samega sebe, ne pomeni skrivati pred seboj korenin greha, ki so v nas.

Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi
Še ena krepost je: sramovati se pred Bogom. Gre za neke vrste pogovor, v katerem prepoznamo sramoto našega greha in veličino Božjega usmiljenja. Gospodu pripadata usmiljenje in odpuščanje, sramota pa meni. Dobro je, če bi vstopili v ta pogovor z Bogom in prosili za usmiljenje. Jezus v evangeliju jasno naroča, naj bomo usmiljeni kakor je usmiljen Oče. Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi: ‘Kdo sem vendar jaz, da bi ga sodil, če sem sposoben storiti hujše stvari?’

To vprašanje ‘kdo sem jaz, da bi sodil drugega’, je v skladu z Jezusovo spodbudo: ‘Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.’ A vseeno nam je tako zelo všeč soditi druge in jih obrekovati. Prosimo, da bi nam Gospod dal milost, da bi se naučili obtožiti sebe. In sicer v zavesti, da smo sposobni storiti podle stvari. ‘Usmili se me, Gospod, pomagaj mi sramovati se in daj mi usmiljenje, da bom tako tudi jaz lahko usmiljen z drugimi.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN