V ljubljanski stolnici malo pred oltarjem v štirih vdolbinah stojijo kipi emonskih škofov Maksima, Kasta, Genadija in Florija, ki jih je izdelal leta 1713 Angelo Pozzo iz Padove.

Današnji godovnjak sv. Maksim je bil do leta 1961 drugi zavetnik ljubljanske škofije, takoj za sv. Mohorjem in Fortunatom.  

Iz življenja …

O njem imamo malo zanesljivih zgodovinskih poročil. Njegovo svetništvo potrjujejo posredna poročila. Je prvi zgodovinsko izpričani škof v Emoni, ki je v 4. stoletju štela okrog pet tisoč prebivalcev. Na ruševinah antične Emone danes stoji mesto Ljubljana. Emona je imela družbo asketov in Bogu posvečenih devic, ki jih je dobro poznal sv. Hieronim, slavni prevajalec Svetega pisma v latinski jezik.

Predvideva se, da je bil škof Maksim Emonski tudi graditelj njenega emonskega škofijskega središča. Arheološki ostanki emonske bazilike dokazujejo razvito bogoslužje v tedanjem času. O usodi sv. Maksima po letu 390 ni nič znanega. Domneva se, da je umrl okoli leta 396.

Napis v ljubljanski stolnici pravi, da je bil sv. Maksim mučenec, vendar pa so izročila o njegovem mučeništvu nastala šele v visokem srednjem veku. Po legendi naj bi sv. Maksim umrl mučeniške smrti s kamenjanjem v času cesarja Decija okoli leta 252, kar pa je v nasprotju z zgodovinskim dokazi, ki kažejo, da je živel v 4. stoletju.

Gradiva:

• Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani – 2:15 min: https://www.youtube.com/watch?v=84dLOr0Fsf0

• Dan v Emoni – 3:30 min: https://www.youtube.com/watch?v=8YrqEQs0PRg

Pripravila: dr. Brigita R. Perše