Ne pustimo epidemiji, da nam odvzame praznovanje božiča

V začetku decembra je še pred Miklavžem krožila šala, da bo letošnji december bolj žalosten: »Miklavža ne bo, saj velja prepoved gibanja po 21. uri. Odpade. Božička tudi ne bo zaradi prepovedi gibanja med občinami. Odpade. Dedek Mraz je star možakar, rizična skupina. Odpade. Tudi jaslice bodo bolj klavrne. Marija, Jezušček, morda dve ovci. Jožefa ne bo, ker ne sme biti pri porodu. Pastirci iz drugih občin… ne bo šlo. Sveti trije kralji pa so nezakoniti migranti in ji bodo na meji zavrnili.«

Ko preberemo tako šalo, se ji seveda nasmejemo. Bil pa sem skoraj šokiran, ko mi je neka oseba v pogovoru rekla, da pri njih ne bodo postavljali jaslic, niti okraševali doma, ker je zdaj vse tako žalostno in ni doma nobenega pravega vzdušja. Torej še bolj klavrna slika od zgornje šale.

Nikar. Če pristanemo na to logiko, nam ni več pomoči. Letos praznovanje navzven nikakor ne bo tako slovesno. Kot zaenkrat kaže, se verni po cerkvah ne bomo mogli skupaj zbrati pri bogoslužju in zapeti Sveto noč, kaj šele da bi se objeli in si voščili blagoslovljen Božič. Poleg tega tudi na ulicah naših mest ne bo prav nobenega prazničnega vzdušja. V bistvu bo zunanja podoba precej žalostna. Lahko pa se vsaj doma odločimo, da vse pripravimo za polno doživeto rojstvo Božjega Sina.

Jaslice, božično drevo in drugo božično okrasje so namreč znamenja upanja, kot pravi p. Frančišek. »In znamenja potrebujemo še posebej v teh težkih časih, da nas potegnejo globlje v skrivnost teh praznikov, da nas pripeljejo k Jezusu,« je nadaljeval papež.

Zato naj bodo letos jaslice še posebej polne življenja. Dajmo vanje čim več figuric in naj se te objemajo, plešejo in se vesele družijo še namesto nas. Naj ne manjkajo stari pastirji in mamice z dojenčki. Naj zasvetijo v živih barvah lučke z božičnega drevesa. Na sveti večer slovesno pokadimo in blagoslovimo naše domove in naj sosedi kar slišijo vesele božične pesmi, da bodo vedeli, da praznujemo. Na okna postavimo svečo in naj soj njene svetlobe sporoča, da verujemo, da nima zadnje besede tema, ampak Luč. Ne strah, ampak Ljubezen, ki je postala človek.

Luka Mavrič

Foto: Luka Mavrič