Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla.

Ne ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam, ki ranijo. 

Na ta dan pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen. 

Če je na Blaževo oblačno, bo o sv. Juriju zelena trava.

Na Blaževo je vsega blaga (živine) god.

Svečnice dan — zima van. To je laž, pravi sv. Blaž.

Iz življenja …

Med ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost, kot je to v primeru sv. Blaža, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti.

Sv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom, zlasti revnim in zapuščenim. Kot pa kristjan ni zdravil le njihovega telesa, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja, priča tudi izročilo, ki pravi, da je med preganjanjem, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini, postal celo »specialist« za divje živali, ki so mu služile in prihajale k njemu, ko so bile ranjene ali bolne.

Zaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž, ki je bil goreč zdravnik, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane, je vedel, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316.

V srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla.

 

Običaji

Običaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa, ki jih približa vratu vernika, nad njim moli: »Na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni grla in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« Sveči, ki jih duhovnik uporablja pri tem, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo, dobrega nad hudim.

 

BLAGOSLOV ZELIŠČNIH BOMBONOV na god. sv. Blaža, ni nekaj povsem novega. Že lavantinski obrednik je namreč ob godu sv. Blaža v času, ko bomboni še niso bili vsem na voljo kot so danes, vključeval tudi blagoslov krhljev.

Po blagoslovu sveč se lahko doda blagoslov zeliščnih bombonov:

Vsemogočni večni Bog!

Tvojemu usmiljenju

se zaupljivo priporočamo

zlasti v bolezni,

saj je tvoj Sin Jezus hodil okrog,

delil dobrote in ozdravljal bolne.

Na čudovite načine tudi v našem času

kažeš svojo božjo moč,

zato te ponižno prosimo,

blago+slovi na priprošnjo svetega Blaža

te zeliščne bombone.

Naj bodo tvojim vernim

zdravilo zoper bolezni v grlu

in vsako drugo zlo.

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 In naj se pokropijo z blagoslovljeno vodo!

 Ministrant lahko ob mašniku, ki s svečami deli blagoslov sv. Blaža, drži pladenj z blagoslovljenimi bomboni in kdor želi, lahko bonbon vzame domov.

Upodobitve

Umetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi.

 

Zavetnik

Sv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu, kašlju, zobobolu, nepravim besedam … Je zavetnik zdravnikov, trgovcev z volno, čevljarjev, krojačev, pekov, zidarjev, domačih živali …

Molimo

Dobri Oče,
naj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji
in s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.
Potrdi nas v veri,
ki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen.

Cerkve pri nas

Pri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji.

Gradiva:

 

 

 

Drugi svetniki dneva:

• Sv. Ana, vdova in prerokinja
• Bl. Jožefina Nicoli
• Sv. Oskar, škof

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše