Drugačna priprava na velikonočno spoved

Otrokom pri verouku navadno razložim, da je naš odnos z Bogom ena nevidna debela nit. Ta odnos načenja ali poškoduje greh. Nekateri grehi le nekoliko poškodujejo nit, drugi to nit zarežejo, kakšen jo celo prereže.
Bog pa je usmiljen in ima moč, da ko se pokesam svojih grehov, to nit na novo vzpostavi in me še tesneje povabi k sebi.

Kateri grehi pa prerežejo to nit?

Rekli boste: saj vsi poznamo obrazce za izpraševanje vesti, pa tudi vsi poznamo 10 Božjih zapovedi. Ali to ni dovolj?
Seveda, to je veliko. A mnogokrat v trenutku izpraševanja svoje vesti pozabimo na pomembne dejavnike, ki krhajo naše odnose s samim seboj in z drugimi.

Pristopimo k tokratnemu izpraševanju vesti iz drugega zornega kota. Ne vprašajmo vse Kaj vse sem zamočil, naredil narobe? ampak se vprašajmo Kaj vse sem zamudil, pa bi lahko naredil?

Kolikorat sem užival v naravi?

Sem kdaj nekoga nasmejal, kar tako?

Sem bil prijazen do soljudi?

Sem bil prijazen do sebe?

Sem povedal Jezusu, da ga imam rad?

Sem se Jezusu zahvalil za prejete milosti, ali sem samo prosil za tisto, kar si želim in potrebujem?

Sem bil hvaležen ljudem okrog sebe, Bogu, sebi?

Sem odpustil svojim “dolžnikom” in tistim, ki so me prizadeli?

Sem se zahvalil – sebi, ljudem okrog sebe?

Sem bil ponosen in sem to povedal – sebi, možu/ženi, otrokom, … ?

Sem molil za svojo družino?

Sem zjutraj najprej vzel v roke telefon ali pomislil: “Hej, Bog, dobro jutro, hvala, da sem še vedno tu in hvala, da si zame ustvaril nov dan”?

Sem daroval kakšen € ali več (po svojih zmožnostih) pomoči potrebnim?

Sem poskrbel, da so ostanke hrane pojedle živali ali sem jo vrgel v smeti?

Sem po svojih zmožnostih pomagal drugim?

Sem tu in tam naredil komu kaj prijaznega, kar tako?

Sem zvečer pomislil in se zahvalil Bogu za vse lepo in dobro, kar mi je bilo ta dan dano?

Sem prosil za odpuščanje?

Sem se opravičil?

Sem objel nekoga, ki je potreboval mojo bližino?

Sem poskrbel za čist dom, da se v njem dobro počutim?

Sem spoštoval sebe in druge?

Sem bil pri sveti maši?

Sem molil za svoje družinske člane, prijatelje?

Sem prebral kaj iz Svetega pisma?

Sem prosil za pomoč, ko sem jo potreboval?

Sem dal komu prednost (v vrsti, na avtobusu, na blagajni…)?

Sem se Bogu zahvalil za vse darove in talente?

Sem se zmogel iskreno veseliti?

Sem komu pomagal, brez da sem bil za to naprošen?

Veliko dejavnosti je zgoraj navedenih. Vse te dejavnosti so del našega vsakdana in nas vodijo bližje k sebi, drugim in Bogu.

Dobrohotno se je zavedati, da nismo individualisti, čeprav nas današnji svet skuša prepričati v to.
Kako zelo smo odvisni od drugih in od drže, ki jo imamo do sebe, do soljudi in do Boga.
Človek je bitje odnosov. Ustvarjeni smo bili za odnos. In ni vseeno, v kakšnih odnosih živimo.

Zato je pomembno, da se vprašamo, kje smo v odnosih.
V odnosu do sebe. Kakšen pogled imam nase. Se imam rad? Se sprejemam? Sem hvaležen za to, da živim?
V odnosu do drugih. Sem korekten? Sem iskren? Sem ljubeč in sočuten?
V odnosu do Boga. Koliko dajem in koliko prejemam? Bi lahko bil ta odnos še boljši?

Imamo še 16 dni do velike noči.
Kar nekaj časa torej, ko lahko premislimo in umestimo kakšen odnos na svoje pravo mesto, uredimo kakšno zadevo, ki nas teži, naredimo kakšen nov sklep.

Naj velikončno jutro odseva svoje milosti tudi v naših odnosih!

foto: Unsplash

pripravila: Neža Novak