Nedelja, 19. januar 2025: 2. navadna nedelja

2. navadna nedelja

Današnji čas je v marsičem podoben ohceti brez vina: ljudje imajo vse, kar jim pade na pamet in česar si pred 100 leti nihče niti zamišljal ni – ampak nimajo s tem nobenega posebnega veselja … Kot tista gostija, pri kateri si zaradi vljudnosti, in komaj čakaš, da boš šel domov. Ampak to je vendar naše življenje, čudovit božji dar, zakaj vendar bi čakali samo na njegov konec?

Jezus ne naredi vina kar iz ničesar: naredi ga iz do vrha polnih vrčev vode. Vrči so za obredno očiščevanje, torej znamenje postave. In nam s tem pokaže: če boste prekipevali od prizadevanja za dobro in lepo, če se boste vztrajno očiščevali zla, potem bom iz vode tega vašega napora naredil vino veselja in miru.

Ne zadostuje torej ne samo eno, ne drugo: da bi se voda brez Jezusa spreminjala v vino – da bi se rešili in osrečili samo z lastnim prizadevanjem. In grdo bi bilo Jezusa vabiti k svojemu vrču, če vanj nismo vlili ničesar.

»Karkoli vam poreče, to storite!«. To so besede iz pripovedi o svatbi v
Galilejski Kani, ki so temeljne za razumevanje vsega Janezovega evangelija,
saj je poln simbolne govorice. Marija prva od gostov ugotovi, da ni več vina,
kajti njena pozornost je povsem namenjena drugim. Vino je simbol Božjega
veselja, Božje ljubezni, Božjega življenja; vino je tisto, kar razveseljuje
življenje. »Dobro vino« na svatbi pomeni prisotnost Boga samega, ki človeka
do konca napolni in izpolni. Če tega »vina« zmanjka, človek izgubi svojo
identiteto, svojo bogopodonost, in začne propadati. Drama vsakega človeka je
prav v pomanjkanju tega vina v njegovem življenju: takrat zmanjkuje ljubezni,
veselja in življenja; življenje postane sivo, prazno, težko. Bolj ko potrebujemo
zunanje vzroke za veselje, bolj to kaže na pomanjkanje »vina«. Kadar ne
znamo biti veseli samih sebe, čeprav smo Božji dar; kadar se ne znamo
veseliti nad drugimi, ker jih ne prepoznamo več kot Božji dar – zlasti v krogu
družinskih članov; ali kadar se ne znamo več veseliti nad naravo in vsem, kar
nas obdaja, ter želimo praznino zapolniti z vedno več stvarmi in ljudmi, kar pa še bolj jemlje veselje nad tem, kar imamo – kadar se vse to dogaja, takrat nam
je gotovo zmanjkalo Božje ljubezni v odnosih, takrat ne znamo več gledati z
Marijinim pogledom na vse okoli nas.
In takrat nam Marija, potem ko je Sinu povedala o naših praznih vrčih, reče:
»Karkoli vam reče, storite!«

To je Marijina rešitev: bodite pozorni na Božjo besedo; kaj vam ona pravi. Bogu moremo prisluhniti na več načinov: on govori po razumu – modrosti, po Svetem pismu, po konkretnih življenjskih situacijah in ljudeh v njih, govori pa tudi po nauku Cerkve.

Podoba praznih vrčev v sebi skriva globok pomen. So simbol suhe, hladne, izvotljene vernosti, ki jo je Jezus prišel poživit.

Tudi ta izkušnja je mnogokrat del našega življenja. Naša vernost se namreč večkrat spreminja v način življenja, ko na zunaj sicer izpolnjujemo svoje verske dolžnosti, toda brez pravega žara, brez tistega nalezljivega odrešenjskega veselja, ki bi bilo privlačno za ljudi, ki so oddaljeni od Kristusa. Manjka nam navdušenja, ki izžareva radost ob tem, da smo našli smisel svojemu življenju.

Naši »prazni vrči«, naša prazna srca, kar kličejo po tem, da jih napolnimo z živo vodo, z veseljem novega življenja. Jezus tudi nas nenehno vabi: »Napolnite vrče z vodo!« Napolnite svoja srca z vodo Božje milosti, napolnite jih z vodo veselja in upanja, z vodo novega življenja!

V Kani se je vse začelo, ker niso imeli vina, in vse se je lahko zgodilo, ker je žena, Marija, bila pozorna, ker je znala svoje zaskrbljenosti položiti v Božje roke in ker je modro in pogumno delovala.

Upoštevati moramo tudi razplet dogodkov: poskusili so boljše vino. To je dobra novica. Dobro vino je tisto, ki se bo pilo. To je za nas upanje! Za nas prihaja stvarnost, ki je prijetnejša, globlja in lepša. Prihaja čas, ko bomo okušali vsakdanjo ljubezen, ko bodo naši otroci odkrili skupni prostor in bodo ostareli prisotni v veselju vsakega dne. Boljše vino prihaja za vsakega človeka, ki ima pogum ljubiti. In prihaja, četudi vse mogoče spremenljivke in statistike govorijo nasprotno. Boljše vino prihaja za vse tiste, ki danes gledajo, kako se vse ruši. Šepetajte si to o upanju na svoje srce, dokler ne boste verjeli: boljše vino prihaja! Šepetajte to obupanim in tistim, ki imajo malo ljubezni. Bog se vedno približuje tistim, ki so ostali brez vina, ki pijejo samo obupanost. Jezus daje prednost in naliva boljše vino tistim, ki zaradi tega ali onega razloga že skoraj mislijo, da so razbili vse vrče.

Ali ni to naše največje upanje in veselje? Iz tega upanja pa vemo, da lahko živimo!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak