Ponedeljek, 20. januar 2025: Novo vino in stari mehovi

Novo vino in stari mehovi

V evangeliju  opazimo nasprotje med dvema vrstama vere: farizejsko obsedenostjo z zakoni in predpisi ter Jezusovo ljubezen do  vere praznovanja. V Jezusovih prilikah je nebeško kraljestvo pogosto gostija, poroka, zabava: kraj neomejenega veselja, ne togih pravil.

Tako enostavno nam je skrčiti notranje življenje ter svobodo in plamen evangelijev na niz pobožnosti in predpisov. Jezus naše vernosti ne bi meril v zakonih, ampak v ljubezni. Njegove podobe, ki jih uporablja tu, govorijo o svežini: nova oblačila, novo vino. Zdaj, ko je med nami, je drugače. Začelo se je novo obdobje.

Verska tradicija je bila, da se postimo, ko nekaj manjka – da nas spomni, da v življenju čakamo na Boga, da ga nekaj prosimo ali da bi nas rešil v slabih časih. Jezus v današnjem evangeliju oznanja, da je prišel tisti, ki so ga čakali. Odziv ki ga pričakuje je veselje namesto spokornega posta. Nekoč v prihodnosti bo čas za post. Poslušalci so prepuščeni spraševanju o tem, kaj bi to lahko bilo. Sami vemo, da je življenje ritem smrti in vstajenja, so časi veselja in časi žalosti. Prišel je ženin – Jezus, Božji Sin. To nam je v tolažbo v slabih časih, ko pridejo.

Učitelji postave so grajali Jezusove učence, ker se niso postili, kakor se je to vedno delalo. Jezus jim odgovori s temle življenjskim vodilom:  nihče ne daje novega vina v stare mehove, sicer vino mehove razžene in se uniči vino in mehovi, ampak novo vino v nove mehove.’

 »Novo« se sliši tako obetavno. Nov avto, nova služba, novo leto, nov župnik, nov župan, nov predsednik, nov kraj, nova priložnost. A kaj, ko v bistvu dajemo novo vino, v stare mehove.

Tudi če so reforme in sinode, tudi če se kaj zamenja, se v bistvu nič ne spremeni, če se novo devlje v stare in izrabljene mehove.

Bog nenehno dela nekaj novega. Od Adama in Eve naprej obstaja načrt, za nov Edenski vrt.

Zato se Jezus nenehno daruje na oltarju in v spovednici, nenehno obnavlja in odpušča, nenehno daje nove možnosti in priložnosti spreobrnjenja in življenja.

Noče nam dati samo novega vina, temveč tudi mehove, ki bodo to novo vino  zdržali.

Evangeliji je vedno nova, vesela novica. Vedno je nova možnost in priložnost. Ker je vedno nova, vedno aktualna, vedno radikalna, pač razganja stare mehove.

Jezus je prinesel novosti, ki jih lahko strnem v tri sklope:

Prva novost je gledati na preteklost s hvaležnostjo. Zavedati se svoje zgodovine je nepogrešljivo, če hočemo živeti v prihodnosti in z upanjem.

Druga novost je da je potrebno živeti sedanjost z navdušenjem. Zaobjema življenje po evangeliju v polnosti in v duhu občestva. Evangelij mora biti ‘priročnik’ za vsakdanje življenje in za odločitve, ki smo jih poklicani sprejeti.

Tretja novost je, sprejeti prihodnost z upanjem. Ne smemo se prestrašiti številnih težav, s katerimi se srečujemo v življenju in življenju vere, začenši s krizo duhovnih poklicev. Prav v negotovosti se uresničuje upanje, ki je sad vere v Gospoda, ki ponavlja: ‘Ne boj se, jaz sem s teboj.’ Ne popustiti skušnjavi številk in učinkovitosti, še manj pa skušnjavi, da bi se zanašali izključno na lastne moči. Zlasti mlajši bodite v tem letu pobudniki dialoga s starejšo generacijo. Njene izkušnje in modrost vas lahko obogatijo, sami pa ji lahko med drugim ponudite zagon in svežino svojega navdušenja.

V knjigi razodetja beremo: Vse delam novo.

Zato molimo danes takole: Gospod, ponovno vlij svojega Duha vame, da bom vedno imel novo vino tvojega veselega oznanila in ga radodarno delil z drugimi.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak