Torek, 21. januar 2025: Sobota je zaradi človeka

Sobota je zaradi človeka

V današnjem  odlomku ima Jezus znova težave s farizeji  in to zaradi smukanja žita v soboto. Judovska postava je bila zelo jasna: v soboto tega ne smeš početi. Jezus pokaže, da je zakon glede sobote napačen . Zakoni in pravila niso dobri sami po sebi. Zakoni so zaradi tega, ker ljudje ne živimo odgovorno in ne spoštujemo pravic in dostojanstva drugih.

Vsi zakoni (verski, civilni) ter celo družinska pravila morajo biti v službi dobrega, moralnega in obvezujočega. Drugače podležemo farsi, rekoč, zakon ubogamo zato, ker je zakon. Jezus pokaže, da noben zakon ne more biti v vseh primerih uporabljen na isti način. Zakon naj bi bil v službi človeškosti, upošteval naj bi naše potrebe. Potrebno ga je razumno in spretno upoštevati.

Jezus je nasprotoval slepi pokorščini verskim zakonom in pravilom. Ali ne bi bilo tragično, če bi se Kristus ob srečanju z nami razjezil nad nami in postal žalosten, ker smo bili tako zasvojeni s pravili in nepopustljivi pri verskih zakonih? Molimo in si prizadevajmo za potrebne spremembe pri sebi (v svojem življenju) in v življenju Cerkve, da se Jezusu ne bo treba jeziti in žalovati nad nami, ko se bomo srečali iz obličja v obličje.

“Potrebujete dan počitka enkrat na teden?” Verjetno bo večina ljudi pritrdilno odgovorila na to vprašanje. Razprava o smiselnosti in nesmiselnosti dneva za počitek enkrat na teden je v ospredju današnjega evangeljskega odlomka.

Za časa Jezusa je imela zapoved sobote v judovskem verovanju poleg obrezovanja največji pomen za identito ljudstva, tako veliko, da so nekateri razvoji sobotnih praks vodili do nečloveških izpolnjevanj.

Jezus se osredotoči na človeka in ne na zapovedi! Na celoto in dostojanstvo. Jezus ponazori dvoje: po eni strani, da vsako dobesedno in pretirano izpolnjevanje sobotne zapovedi vodi ljudi v novo suženjstvo, ki sprevrača smisel sobote v njeno popolno nasprotje. Po drugi pa se pokaže kot tisti, ki želi s svojo besedo in dejanji ponovno dati soboti svoj pravi, od Boga dani pomen. Za Jezusa se to soupada z Božjo voljo, delati dobro in lajšati stisko ravno na soboto! “Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.”

Bolj jasno tega ne bi mogli povedati, da ima pri izpolnjevanju zakonov in lastnih pravil splošno dobro ljudi absolutno prednost! Nikoli se ne sme interpretirati navodil in pravil tako, da bi njihovo izpolnjevanje drugim škodilo ali pa jih česa prikrajšalo!

Za nas Kristjane je nedelja in dan vstajenja zamenjala soboto kot prvi dan tedna. Vendar je njen pomen za nas podoben. Podarjena nam je kot dan počitka, dan svobode, kot dan, ki ga moramo imeti za svetega. Kot dan, ki je svet, ker se razlikuje od drugih, ker nas lahko obdari z močjo, mirom in novim pogledom na stvari.

Vendar ta dan ni sam od sebe poseben dan – ponujen nam je kot darilo, vendar ga moramo mi narediti posebnega. Ta dan potrebuje čas in kraj, kjer damo prostor svetemu.

Nam Kristjanom je ta svetost dana v srečanju z Vstalim – v Božji besedi, v molitvi, v zakramentih, v srečanju s soljudmi. Če nam uspe na ta način živeti našo nedeljo, lahko svojo moč izžarevamo skozi ves teden. Ne dovolimo si vzeti tega dragocenega dne!

Resnični počitek ne pomeni prenehanja, ampak dopolnitev delovanja; počitek torej že na zemlji postaja predokus nebes, če ga pravilno živimo. Prazniki, nedelje, dopusti in počitnice so torej izredne priložnosti, da »pridemo k sebi«, da najdemo in poglobimo sozvočje z Bogom. V duhu Božje besede lahko razumemo globoko resnico naših prednikov, ki so življenjske izkušnje strnili v pregovor: KAKRŠNA NEDELJA, TAKŠNA SMR

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak