Nekaj značilnosti svetoletnih romanj

Romanje je temeljna prvina vsakega jubileja

Papež Frančišek je v buli sklica rednega jubileja 2025 takole zapisal o romanju:

»Ni naključje, da romanje izraža temeljno prvino vsakega jubilejnega dogodka. Podati se na pot, je značilno za tistega, ki gre iskat smisel življenja. Peš romanje močno spodbuja ponovno odkritje vrednote tišine, napora, bistvenosti.«

Podati se tudi na duhovno pot

Seveda pa ni dovolj, da se odpravimo le na fizično pot, ki jo prehodimo iz kraja v kraj. Nadškof Zore je v svojih nagovorih večkrat izpostavil vsaj dve duhovni poti, na kateri nas to jubilejno leto poziva. Kot prvo omenja pot, da svojo vero nehamo skrivati znotraj cerkva in zidov doma in skritih kotičkov življenja. »Naj nas romanje upanja pripelje do svobode naše vere, da jo bomo živeli z veseljem in jo izpričevali tudi drugim.«

Druga duhovna pot, na katero nas poziva nadškof Zore, pa je pot k ljudem, s katerimi smo v sporu; »k ljudem, s katerimi ne govorite. To romanje naj ponovno združi brata z bratom, soseda s sosedom, nekdanjega prijatelja s prijateljem.«

Zakaj sveta vrata?

Sveta vrata predstavljajo Kristusa, ki je zase rekel: »Jaz sem vrata.« Prehod skozi sveta vrata zato pomeni prehod v novo življenje, ki je v Kristusu. V jubilejnem letu je papež določil pet svetih vrat, štiri so v rimskih bazilikah, poleg teh pa še posebna vrata za zapornike v rimskem zaporu Rebibbia. Papež je ob tem povedal, da so ena vrata pomembnejša kot izhodna vrata iz zapora v svobodo – to so vrata tvojega srca. Povabil jih je, naj odprejo srca za upanje in naj ga nikoli ne izgubijo.

Drugod po svetu ni svetih vrat, so pa svetoletne cerkve. To so običajno stolnice in nekatera druga romarska središča. V Sloveniji jih je 22, vendar kot rečeno te cerkve nimajo svetih vrat.

O popolnem odpustku

Papež v omenjeni buli pojasni, da »vsak iz osebne izkušnje ve, da greh pušča sledi, s seboj prinaša posledice. Ne samo zunanje kot posledice storjenega zla, ampak tudi notranje, kolikor ima vsak greh, tudi mali, za posledico nezdravo navezanost na stvari, navezanost, ki potrebuje očiščenje bodisi na tem svetu bodisi po smrti, v stanju, ki ga imenujemo vice. Zato v naši človeškosti, ki je slabotna in jo privlači zlo, ostajajo »ostanki greha«. Odstranili jih bodo »odpustki«, vedno po Kristusovi zaslugi.«

Papež poudari, da nam odpustek omogoči, da odkrijemo, kako brezmejno je Božje usmiljenje.

V jubilejnem letu lahko vsi verniki pridobijo popolni odpustek, in sicer z izpolnjevanjem določenih pogojev: spoved, obhajilo, molitev po namenu svetega očeta in sveto romanje (na katerokoli sveto mesto, v svetoletne cerkve, Rim ali Sveto deželo).

Zakrament sprave

Zakrament pokore nam zagotavlja, da Bog izbriše naše grehe. Zakramentalna sprava ni samo lepa duhovna priložnost, ampak predstavlja odločilen, bistven in nepogrešljiv korak za pot vere vsakega posameznika. V njej dovolimo Gospodu, da uniči naše grehe, da nam ozdravi srce, da nas dvigne in nas objame, da lahko spoznamo njegov nežni in sočutni obraz. Ni namreč boljšega načina za spoznanje Boga, kot pustiti, da se spravimo z Njim (prim. 2 Kor 5,20) in okušamo njegovo odpuščanje. Ne odpovejmo se torej spovedi, ampak ponovno odkrijmo lepoto zakramenta ozdravljenja in veselje, lepoto odpuščanja grehov!

Romamo, da bi še bolj oznanjali

Nadškof Zore nas v svetem letu opogumlja, da naredimo še en korak, in sicer k oznanjevanju: “In končno vas prosim še za zadnji korak k upanju, ki naj ga naredimo na tem romanju in v tem svetem letu. To je korak k osvobojeni veri. Ko vera stopi iz naših stanovanj in domov, ko vera pride iz naših cerkva in zakristij, in pride med ljudi, med sodelavce, ko začnejo naši vsakdanji odnosi postajati njen življenjski prostor. Ne gre za vero manifestacij in polemik, ampak gre za vero, ki raste iz evangelija in se kot sol in kvas širi med ljudmi. Pravzaprav nam je to Jezus naročil – vi ste sol, vi ste kvas.

Seznam svetoletnih cerkva v Sloveniji

Foto: Kat. Cerkev

Obj.: L. M.