Petek, 18. julij 2025: Usmiljenje in ne daritev

Usmiljenje in ne daritev

V Stari zavezi je izraz usmiljenje naveden kar štiristokrat. Kaže na posebno močno ljubezen, izraža tudi posebno lastnost Boga. Bog se je Izraelcem razodel v vsej svoji nežnosti, bolj usmiljen kot pravičen. Preroki in pismouki pa so ga ljudem največkrat kazali v čisto drugačni luči: kot Boga, ki se maščuje in kaznuje.

Tudi danes se najdejo ljudje, ki bi raje uporabili palico kot usmiljenje tako znotraj Cerkve kot v svetu. In od vsega začetka so tu tudi drugačni preroki, ki oznanjajo ljudem usmiljenega Boga. Staro zavezo bi lahko povzeli v »Bog je usmiljenje«, kakor Novo zavezo apostol Janez povzame v »Bog je ljubezen.

Jezus je s svojim življenjem, z zgledom in z besedo, jasno razodeval usmiljenje kot najmočnejšo značilnost Očeta. Posebno pozornost je izkazoval tistim, ki so jih drugi zavračali – javnim grešnikom. Onim, ki so se imeli za pravične, pa je očital: »hinavci.

Usmiljenje, ki nam ga Bog podarja, nas kliče k brezmejnemu usmiljenju do sester in bratov. Morda se v vsakdanjem življenju premalo zavedamo, da Očeta nenehno prosimo: »in odpústi nam naše dolge.

Božje usmiljenje je v Jezusu postalo najpopolnejše človeško usmiljenje. Njegov zgled kliče k takšnemu ravnanju vsakega kristjana.

Jezus, ki je odpustil tistim, ki so ga križali, nas uči usmiljenja z zapovedjo odpuščati tudi sovražnikom in tistim, ki nas preganjajo. Odpustiti drugemu še preden se kesa in ne zahtevati povračila, je za nas zelo težka naloga. Je velika zmaga nad seboj in najvišji izraz človečnosti do sovražnika. Ne gre za preračunljivost, temveč za zavesten in odgovoren korak. S tem zdrobimo najtršo verigo sovraštva in maščevanja. Jezus je vedel, da samo tisti, ki je sposoben odpuščati, zmore resnično ljubiti – s pristno, vztrajno in zvesto ljubeznijo.

Jezus pa pokaže sočutje, biti ob in s tistim, ki potrebuje pomoč: Emanuel – Bog z nami – izraža svoje usmiljenje do nas tudi s so-čutenjem in so-trpljenjem. Sočutje do bližnjega dokazuje, da je možno ljubiti in biti ljubljen tudi v trpljenju. Bog Oče nam prihaja naproti v našem trpljenju tudi z učlovečenjem in smrtjo na križu.

V sodobnem svetu je Cerkev še posebej poklicana biti »služabnica usmiljenja«; Usmiljenje ostaja »škandalozno«, spotakljivo!  V  našem vsakdanjem življenju se soočata neskončno božje usmiljenje in usmiljenja vredna – naša beda. Bolj, ko dopustimo, da Gospod s svojim usmiljenjem pokrije našo revščino, bolj postajamo sposobni sočutja do drugih – ljubiti jih s Kristusovo ljubeznijo.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak