Kaj pravi Sveto pismo o starosti

Sveto pismo govori o starosti z velikim spoštovanjem. Dolgoživost in doživeta starost v Svetem pismu pomenita blagoslov, milost in dar. Sveto pismo poudarja tudi modrost, dostojanstvo ter pomen starejših v skupnosti.

Starost kot blagoslov

V Svetem pismu je dolgo življenje znamenje Božjega blagoslova. Če nas starost na eni strani sooča s človeško krhkostjo, z medsebojno odvisnostjo, z družinskimi in skupnostnimi vezmi ter predvsem z našim božjim sinovstvom, pa nam po drugi strani Bog Oče s tem, ko nam podari starost, daje čas, da ga bolje spoznamo, poglobimo zaupnost z Njim, vse bolj prodremo v Njegovo srce in se Mu kot otrok zaupno prepustimo.

»Sivi lasje so častna krona, najti jo je na poti pravičnosti.« (Prg 16,31)

 »Pri osivelem je modrost, dolgo življenje pomeni razsodnost.« (Job 12,12)

Spoštovanje do starejših

Starejši so pogosto predstavljeni kot modri, vredni časti in spoštovanja.

»Ponos mladeničev je njihova moč, čast starcev siva glava.« (Prg 20,29)
»Pred sivo glavo vstani, prikloni se staremu človeku in boj se svojega Boga; jaz sem Gospod.« (3 Mz 19,32)

S spoštovanjem starejših torej izkazujemo spoštovanje Bogu, saj če ne spoštujemo starejših, ne spoštujemo zapovedi, ki jo je postavil Bog.

Bog ne zavrže starejših

Bog ne pozablja svojih ljudi v starosti. Lep primer je molitev zaupanja v Božjo zvestobo tudi v poznih letih.

»Ne zavrzi me v času starosti, ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti!« (Psalm 71,9)

Starost kot čas nove rodovitnosti

Tudi v starosti lahko človek prinaša »sadove« – z molitvijo, modrostjo, zgledom, ljubeznijo.

“Pravični poganja kakor palma, raste kakor cedra na Libanonu.

Kateri so vsajeni v Gospodovi hiši, v dvorih našega Boga poganjajo.

Še v starosti rodijo sadove, ostanejo polni soka in zelenja.“(Ps 92,13–15)

Starejši so v Božjih rokah lahko orodje odrešenja – kot se je to zgodilo na primer v življenju Abrahama in Sare ali Zaharija in Elizabete. V svetopisemskih besedilih vedno znova vidimo, da Bog izbere »tisto, kar je slabotno po človeških merilih« (1 Kor 1,27), starost pa kot taka pooseblja krhkost in nemoč človeške narave – da bi izpolnil svoj načrt ljubezni do človeka, torej načrt odrešenja.

Foto: freepik

Obj.: L. M.