Torek, 9. september 2025: Jezus in apostoli po molitvi

Jezus in apostoli po molitvi

Če pogledamo poročila o Jezusovem življenju, kmalu prepoznamo številne napake, ki so jih delali njegovi bližnji sodelavci, njegovi učenci. Večkrat so popolnoma napačno razumeli Jezusove besede. Včasih jim je moral Jezus svoje prilike razlagati in ponavljati, ker so se jim zdele nejasne. Ob neki priložnosti jih je ostro pokaral: Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate pa ne vidite, ušesa imate pa ne slišite? Zakaj je torej Jezus vendarle hotel imeti učence okrog sebe?

Zdi se, da je Jezus videl v izboru dvanajsterih dogodek, ki je bil odločilen za uspeh njegovega poslanstva. Luka nam pripoveduje, da je na predvečer tega dogodka Jezus šel na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu.

Toda zakaj je Jezus poklical teh dvanajst učencev – apostolov?

Pošiljal jih bo pridigovat (beseda apostol dobesedno pomeni odposlanec). Dal jim bo, da bodo z njegovo avtoriteto izganjali hudega duha. Z drugimi besedami, Jezus jih bo usposobil, da bodo opravljali njegovo delo.

Po eni strani je treba povedati, da je vsakdo izmed njih pustil svoj poklic in šel za Jezusom, in čeprav jih je Jezusov nauk pogosto presenečal in zmedel, so ostali pri njem. Po drugi strani pa je res tudi, da so učenci večkrat Jezusa razočarali, ker so le počasi razumevali njegovo poslanstvo. Spoznamo, da so bili učenci čisto navadni ljudje s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.

Biti učenec je bilo v judovski družbi v Jezusovem času nekaj običajnega. Kdor je hotel postati učenec, si je izbral duhovnega učitelja, da bi študiral njegov nauk. Te učitelje so imenovali rabi, kar dobesedno pomeni veliki. Rabije so v družbi zelo spoštovali. V primeru, da bi ti sovražnik zajel starše in rabija, bi bilo treba najprej plačati odkupnino za rabija!

Jezus je tako kot rabiji v njegovem času dajal svojim učencem več kot le govorjeno besedo. Živeli so z njim, videli so ga, ko je delal s preprostimi ljudmi in z njim delili vse svoje življenje. Poklical jih je, da bi skupaj z njim prinašali veselo Božje oznanilo drugim.

Toda Jezusov način izbiranja in poučevanja učencev se je vsaj v eni pomembni stvari ločil od judovskega vzora. Običajno so se učenci pridružili učitelju, ki so si ga izbrali, Jezus pa je sam izbral dvanajstere. In včasih je komu tudi preprečil, da bi postal njegov učenec.

Jezusu ni šlo za to, da bi ustvaril versko društvo, kjer bi se vsi strinjali. Nasprotno – verjetno so si nekateri člani te skupine ostro nasprotovali, preden so postali zares njegovi učenci.

Dvanajsteri učenci so imeli zelo pomembno vlogo v Jezusovem življenju in delu. Čeprav je eden iz skupine, Juda, Jezusa izdal,  so mu drugi učenci ostali zvesti in so bili priče vsega, kar je rekel in storil. Vse, kar vemo o Jezusu, vemo prek njih.

Po Jezusovi smrti in vstajenju je Sveti Duh razgibal učence, da so razširili novico o tem, kdo je Jezus in kaj je dosegel. Brez njih se krščansko oznanilo nikoli ne bi bilo razširilo tako, kot se dejansko je. Po njih je Jezus nadaljeval svoje odrešenjsko delo.

V neki priliki je Jezus govoril o stolpu, ki so ga začeli graditi, pa ga niso dokončali. Učil je, naj bi ljudje ne začeli hoditi za njim, dokler temeljito ne premislijo, kaj pomeni biti njegov učenec. Drugače bo zaradi njih krščanska pot videti nesmiselna in smešna.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Neža Novak

obj.: NN