Brez pripravljenosti na služenje zakon ne more obstati

Kristus je zgled – tudi za življenje v zakonu

Bistvo krščanstva se razodeva v Pavlovih besedah Filipljanom: »Ne storite ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte drug drugega za boljšega od sebe« (Flp 2,2_3). Kristus sam, ki je prevzel podobo služabnika, je naš vzor. Krščanstvo zato pomeni prostovoljno služenje, v katerem drugega postavljamo pred lastne interese. Prav poseben prostor za učenje služenja je zakon, kjer dva človeka sprejmeta odgovornost drug za drugega.

V resnični krščanski zvezi se vprašanje ne glasi: »Kaj bo moj zakonec prinesel meni?«, ali »Kako me bo osrečil?«, temveč: »Kako mu lahko služim?« V preteklosti je bila ta drža pogosto enostranska, saj se je pričakovalo, da bo žena služila možu. Tudi danes nekateri moški to izrabljajo. Še vedno obstajajo poroke z obubožanimi ženskami iz tujine, kjer je odnos degradiran na pogodbeno prostitucijo. Takšno ravnanje pa je v popolnem nasprotju z duhom evangelija, ki kliče k medsebojnemu služenju.

Pravo in nepravo služenje

Bistvo zakona ni boj za prevlado, ampak harmonija dveh enakovrednih oseb, ki služita drug drugemu. Tako zakon postane prostor, kjer se naša sebičnost sooči z izzivom žrtvovanja. Prav v trenutkih utrujenosti in samopomilovanja dobimo priložnost, da ljubimo z dejanji. Pavel celo naroča, naj se žene učijo ljubiti svoje može – ne le čustveno, temveč skozi skrb in spoštovanje. To ni naravno, temveč duhovno dejanje, ki preobraža srce.

Služenje pa mora biti prostovoljno in iskreno. Če je opravljeno z godrnjanjem ali iz občutka večvrednosti, izgubi svojo moč. Prava ljubezen je v darovanju, ki ne išče povračila. V zakonu to pomeni, da se ne osredotočamo na lastne potrebe, temveč na dobrobit drugega – tudi v majhnih dejanjih, ki morda ostanejo neopažena. Resnična nagrada za tako držo prihaja od Boga, ne od ljudi.

Krščanski zakon tako ni prostor manipulacije, igre moči ali uveljavljanja pravic, ampak šola služenja, kjer oba zakonca rasteta v podobnosti s Kristusom. S tem ko v medsebojni ljubezni in spoštovanju dajeta prednost drug drugemu, odsevata podobo Boga in pričujeta svetu o Njegovem značaju.

Foto: freepik

Obj.: L. M.