Sreda, 5. november 2025: Kdor ne sovraži

Kdor ne sovraži

V evangeliju po Luku  Jezus jasno pove, kdo je lahko njegov učenec. Vsakdo, ki Jezusa postavi na prvo mesto. Ko Jezus kliče, ne sme biti nobene ovire ne s strani staršev ne drugih družinskih članov, sorodnikov, prijateljev in znancev. Vsako slovo je sicer boleče, a treba je sprejeti ta križ in ga nositi.

»Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec,« nam govori Jezus.

Vsakdo mora sprejeti samega sebe takšnega, kot je, in se dati na razpolago Gospodu, ki nam zaupa in nam želi izročiti poslanstvo.

Vsakdo ima križ. Čim težji je križ, tem bolj nas ima Bog rad in hoče biti z nami. Zato z ljubeznijo sprejmimo križ in v veri in zaupanju v Božjo previdnost stopimo na pot za njim. Ne iščimo lažje poti, ampak se z navdušenjem zazrimo v cilj, ki nam ga Bog obljublja.

V romanu Grk Zorba lahko preberemo sledečo opredelitev današnjega modernega človeka: »Vse se začne z dejstvom, da se stvari lotevamo le polovično, da povemo samo pol resnice, da smo samo polovično dobri. Zato je v svetu tak nered.

Delajte stvari dobro! En dober udarec na vsak žebelj in bo delo hitro in zanesljivo končano.«

Bog želi, da nismo polovičneži, ampak da vse delamo z ljubeznijo in navdušenjem.

Jezus skuša zelo nazorno povedati, da je določene vezi potrebno preseči, ker so preprosto omejene in človeka utesnjujejo. Tako je užaljenost pogost odziv staršev pri vzgoji za posvečeno ali zakonsko življenje.

Težava je tudi pri otrocih. Tudi otroci ne bi vzeli Jezusovih besed zares. Težko in ozko pot svobode bi raje prilagodili sami sebi. Tako se dogaja, da otroci pogosto zavračajo svoje starše, jih v marsičem prezirajo, v isti sapi pa iščejo njihovo naklonjenost in korist. To je daleč od Jezusove spodbude. Jezus nikakor ne želi, da bi kogarkoli prezirali. Želi pa, da bi bili v odnosih svobodni, predvsem svojih notranjih vezi.

Jezus je jasen. Slišali smo zaključek današnjega evangeljskega odlomka: »Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.« Danes nas torej posebej vabi, da se ustavimo ob svoji zvezanosti z domom in ob tem, koliko smo te vezi presegli. Jezus nas vabi na pot, ki ni nikoli končana. Kljub zahtevnosti, ki v nas samih in naših bližnjih včasih zbuja celo odpor, se odpravimo za Njim.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN