Torek, 6. januar 2026: Sveti Trije kralji

Sveti Trije kralji

Uvod v mašo:

Trije kralji oz. modri predstavljajo ljudi vseh časov, ki so prihajali, prihajajo in še bodo prihajali pred Gospoda po kolenih in mu polagali svoja darila. Vendar bolj kot daril, je Jezus vesel našega čistega srca.
Kralji so se orientirali po zvezdi. Po čem se orientiram jaz? Ali ima moje življenje smer? Ali imam Cilj?

Pridiga:

Gospodovo razglašenje – je praznik razkritja Jezusa poganom, je praznik vere, ki je ponujena vsem narodom.

Bog je vstopil v ta naš svet, prišel je  k nam ljudem, je pri nas, nam govori, z nami deluje. Razglašenje je v tem, da Božja, sama na sebi nedostopna luč posije v zemeljsko resničnost, tako da jo more naše človeško oko gledati. Vera postane namreč hoja s tem Božjim delovanjem. Zato od verujočega terja nekaj posebnega: zaupanje in hrabrost, ki presegata ves razum.

Vera je torej čudovita luč, ki nas znotraj krepi in omogoča, da hodimo po poti k Bogu in za njim in z njim.

Vsi smo poklicani, da spoznamo Kristusa in hodimo v luči vere.

Luč vere je skrivnostna. Evangelij pravi, da je kakor zvezda na nebu, ki kaže na točno določen kraj na zemlji.

Modri so iskali Božje sledi. Trudili so se prebrati Božji podpis v stvarstvu. Vedeli so, da »nebesa pripovedujejo o Božji slavi« ter bili prepričani, da lahko Boga zaslutimo v stvarstvu. Če bomo tudi mi imeli takšen pogled, bomo videli, da On, ki je ustvaril svet, On, ki se je rodil v betlehemski votlini, ter On, ki še vedno biva med nami po sveti evharistiji, je isti živi Bog, ki nas nagovarja, nas ljubi ter nas želi pripeljati v večno življenje.

Ko vidimo zvezdo, ki je za nas luč vere,  nas prevzame veliko veselje, kajti odgovarja na globoko hrepenenje vsakega človeka. Vemo, da nismo ustvarjeni tako, da bi živeli samo za zemljo. Ustvarjeni smo tako, da hodimo za Bogom. Naše srce nima resničnega veselja, če se pustimo ujeti sebičnim skrbem in zadušiti svoja hrepenenja. Razveselimo se, ko se nam prikaže zvezda vere in jo mi prepoznamo. Hkrati priznamo tudi svojo poklicanost: da gledamo navzgor in hodimo k Bogu.

Luč vere, ki sveti na nebu, pa kaže na točno določen kraj na zemlji: na hlev v katerem je Otrok skupaj z Marijo in Jožefom. Vera niso sanje, ki prebivajo v oblakih. Ima konkretne zahteve: od nas zahteva, da prepoznamo in priznamo Jezusa, ki je človek kakor mi, utelešen Božji Sin, tisti, ki nam razodeva Očeta. S tem nam razkrije smisel našega življenja.

Luč vere, ki sveti na nebu, nas ne odveže od odnosov z ljudmi na zemlji. Trije kralji gredo k ljudem in se zanimajo pri duhovnikih in pismoukih. Odgovor dobijo z besedami svetega pisma, ki pričujejo o Božjem načrtu. Če hočemo dojeti smisel navdihnjenih besed svetega pisma potrebujemo pravo notranjo držo in razpoložljivost, odprtost. Herod in duhovniki te odprtosti nimajo. Dokler iščemo zgolj svoj ozek in sebični interes smo zaprti za luč vere. Našli bomo zgolj steze, ki ne vodijo v dom Božjega sina.

Herod je zmogel v drugem videti le tekmeca, ki se ga je treba znebiti. Pri tem se moramo vprašati, če ni tudi v nas kaj herodovskega? Morda včasih tudi mi vidimo Boga kot neke vrste tekmeca? Iz našega razuma in našega srca moramo odstraniti miselnost o rivalstvu, zamisel, da če pustimo Bogu prostor, bomo za nekaj prikrajšani. Odpreti se moramo gotovosti, da je Bog vsemogočna ljubezen, ki nič ne vzame, ne grozi. Nasprotno, je Edini, ki nam lahko ponudi življenje v polnosti ter da okušati resnično veselje.

Če hočemo resnično živeti, prosimo za razpoložljivost, odprtost, da se bomo pustili voditi v tiste smeri, ki nam ne bodo omogočale zemeljskih privilegijev, ampak božjo radost in veselje. Izbrati moramo in se odločiti. Če hočemo slediti le svojim sebičnim interesom ne bomo našli zvezde vere in v našem življenju ne bo globokega in resničnega veselja in radosti.

Gospod je prišel. Ponuja nam največje veselje in najdragocenejšo luč: smo verni in hvaležni. Zahvaljujemo se mu za vero, ki nas osvobaja naše sebičnosti in strahu zase. Odpira nas onkraj samih sebe. Zahvaljujemo se mu, da nam poleg luči vere, podarja tudi svoje telo in kri, da bi nas preobrazil in nam omogočil živeti vedno bolj v občestvu z njim.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN