Ponedeljek, 2. marec 2026: Usmiljeni kakor Gospod

Usmiljeni kakor Gospod

To držo usmiljenja ni lahko razumeti, kajti navajeni smo soditi. Nismo ljudje, ki bi po naravi pustili nekoliko prostora razumevanju in tudi usmiljenju. Da bi bili usmiljeni, sta potrebni dve drži: zavedati se, da smo grešniki, in razširiti srce.

Prva drža je poznavanje samih sebe, vedeti, da smo storili mnogo slabih stvari, da smo grešniki. Z našim kesanjem se Božja pravičnost spremeni v usmiljenje in odpuščanje. A nujno je, da se sramujemo svojih grehov. Res je, da nihče med nami ni nikogar ubil, a imamo mnogo malih stvari, vsakodnevnih grehov.

Pomembno je, da se sramujemo pred Bogom. Ta sram je milost. In zelo težko je pred Gospodom priznati ta sram, priznati grehe in prositi odpuščanja. Pogosto opravičujemo svoje grehe in jih prelagamo na krivdo drugih, kot sta sto storila Adam in Eva. Morda mi je drugi res pomagal in mi olajšal pot v greh, a storil sem ga jaz sam. Z držo kesanja smo bolj zmožni biti usmiljeni, saj čutimo nad nami Božje usmiljenje. Kot pravimo v Očenašu:’Odpusti nam, kakor mi odpuščamo.’

Druga pomembna drža, da bi bili usmiljeni, pa je: razširiti srce, kajti majhno in egoistično srce ni sposobno usmiljenja. Odpreti srce in se ob dejanjih drugih vprašati: Kdo sem jaz, da bi sodil? Kdo sem jaz, da bi širil govorice o tem? Kdo sem jaz, ki sem naredil te stvari ali še slabše? Imeti široko srce. Gospod namreč pravi: ‘Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Dajte in vam bo dano.’ In kaj se vam bo dalo? ‘Dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje’ …

Če imaš široko, veliko srce, lahko več sprejmeš. Veliko srce ne obsoja, ampak odpušča in pozablja, kajti Bog je pozabil moje grehe, Bog je odpustil moje grehe. Razširiti torej srce.

Usmiljeni ljudje imajo vedno široko srce, vedno se opravičijo drugim in mislijo na svoje grehe …

To je pot usmiljenja, za katero moramo prositi. Če bi vsi mi, če bi vsi narodi, ljudje, družine, naselja imeli to držo, koliko miru bi bilo na svetu, koliko miru bi bilo v naših srcih! Kajti usmiljenje nas vodi k miru.

Vedno si zapomnimo: Kdo sem jaz, da bi sodil? Sramovati se in razširiti srce. Naj nam Gospod podeli to milost.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN