Sreda, 8. april 2026: Ostani z nama proti večeru gre

Ostani z nama proti večeru gre

Oči učencev na poti v Emavs so bile zadržane, da Jezusa nista takoj spoznala. Zadržanje je potrebno, da spoznanje dozori. Včasih je to zadržanje nekakšen božji poseg, drugič naša odločitev oz. povabilo bližnjega, ki nas vabi, naj pogledamo na stvari z drugega zornega kota. Ko gre za srečevanje z Jezusom, gre za spoznavanje resnice, ki ni preprosto. Zahteva napor, potrpljenje in ponižnost.

Poglejmo, kako to uresničujeta učenca na poti v Emavs. Očitno temeljito premlevata dogodke velikega petka in velike noči. Kljub temu da nista med enajsterimi, sta z dogajanjem zelo na tekočem. Ne razumeta, kaj se godi. O tem premišljujeta in se pogovarjata. V to razmišljanje stopi k njima Jezus v podobi tujca. Zanimivo je, da svoje misli z njim brez zadržkov podelita. Še bolj nenavadno pa je, da tujcu prisluhneta, in sicer o vprašanju, kdo je Jezus. Si predstavljamo, kaj to pomeni!? Dva Jezusova učenca, tako ju označi evangelist Luka, prisluhneta tujcu o tem, kaj se je moralo zgoditi z Jezusom. Še več, tako s srcem ga poslušata, da se jima zdi samoumevno, da z njima sede za mizo in skupaj pojedo. Ko se do konca odpreta temu, kar ta tujec je in sprejmeta razlomljeni kruh iz njegovih rok, prepoznata v njem Jezusa.

Pravzaprav logična pot do spoznanja resnice.

Na videz ni nič velikega, pa vendar se bojim, da nam danes pri vseh teh preprostih korakih veliko manjka. Kako težko sprejemamo, da nas nekaj zadržuje pri spoznanju. Prav tako težko se sami zadržimo ob problemu in o njem razmišljamo. Bojim se, da nam bo z umetno inteligenco to le še težje. Vse odgovore bi radi našli takoj, zato smo namesto za resnico vedno bolj odprti za laž.

Ker nam razmišljanje ne gre, je logično, da se nam še bolj zaplete pri pogovoru. Iz prazne glave je sicer mogoče govoriti, ni pa se mogoče pogovarjati.

Kako nas ogrožajo tujci, smo že večkrat dokazali. Kaj šele, da bi bližnjemu, ki gleda na stvari drugače, resnično prisluhnili.

Učenca sta razlago tujca poslušala z odprtim srcem, zato ju je ganilo in jima prineslo novo spoznanje. Danes pa se temu upiramo, ker srce boli, razum ne.

Zaprti v svoj prav zagotovo ne bomo našli resnice. Resnica se vedno odkriva in daje v ljubezni. Ljubezen je veselje nad drugim, gledanje božje podobe v bližnjem, ki se lahko razvije. Mi pa smo zaverovani v svoj prav in stare navade, kjer ni ne življenja, ne veselja, kaj šele vstajenja od mrtvih.

Pot v Emavs je zahtevna, ni pa nemogoča. Tistemu, ki išče (R)resnico je dosegljiva. Vedno nova je, boleča in vendarle lepa. Je pot do vedno novega velikonočnega jutra. Naj bo naša!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN