Velikonočna zaobljuba Ljubljančanov za protipotresno pobožnost

Na veliko noč, 14. aprila 1895, ob večernih urah, je Ljubljano stresel hud potres, ki je povzročil obsežno materialno škodo in več smrtnih žrtev. Dogodek je imel močne posledice za mestno podobo in življenje prebivalstva; porušene so bile številne stavbe, potres pa je sprožil obsežno obnovo in urbanistično preobrazbo, ki je spodbudila razvoj mesta.

Zaobljuba in nastanek protipotresne pobožnosti

V odziv na tragedijo so se prebivalci Ljubljane združili v skupni verski zahvali in prošnji za varstvo pred nadaljnjimi potresi. Oblikovala se je zaobljuba — obljuba, da bodo vsako leto obhajali posebno protipotresno pobožnost na velikonočno nedeljo. Ta pobožnost z litanijami in zahvalnimi obredi je postala stalnica v mestnem verskem koledarju in pomemben izraz kolektivnega spomina in skupne molitve.

Narodno svetišče sv. Jožefa: zidovi spomina

Že neposredno po potresu je škof Jakob Missia dal postaviti kapelo Svete Družine v nadškofijskem dvorcu. Zgrajena je bila leta 1897, torej neposredno po potresu, in v njej nas ob samem vstopu v kapelo sprejmejo protipotresni svetniki sv. Emigdij, sv. Frančišek Borgia in sv. Aleš, ob katerih lahko preberemo latinski napis, ki v prostem prevodu pomeni: »Po priprošnji teh naših svetih zavetnikov, o Jezus, prepreči nevarnosti kakršnega koli potresa.«

Še veliko večjo vero in zaupanje v Božjo bližino in pomoč pa kaže svetišče sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani. Jezuiti so se že pred potresom odločili, da se bodo naselili na tem kraju, zato so leta 1894 s pomočjo prijateljev in dobrotnikov kupili zemljišče za redovno hišo in za načrtovano cerkev. Čez dve leti so se meseca novembra že naselili v novi rezidenci, v kateri so uredili kapelo sv. Jožefa.

Temeljni kamen za gradnjo cerkve sv. Jožefa je bil položen leta 1912, gradnja je potekala v naslednjih letih, bogoslužja pa so v novi cerkvi postala redna v začetku 20. stoletja. Cerkev je skozi stoletje doživljala različne spremembe in obnove, obdržala pa je svoj pomen kot simbol trajne zaveze skupnosti. Danes je cerkev povzdignjena v Narodno svetišče svetega Jožefa.

Zaobljubljene maše

Svetišče, ki stoji v mestnem območju Poljan, ostaja osrednje mesto za to posebno velikonočno obredje in kraj, kjer se povezuje verska tradicija s spominom na zgodovinski dogodek. Tradicionalno se posebna protipotresna pobožnost obhaja vsako leto v tej cerkvi na velikonočno nedeljo, običajno popoldne, kot slovesnost z litanijami in molitvijo za varstvo pred potresi. Letos bo to na velikonočno nedeljo, 5. aprila 2026 ob 15. uri. Bogoslužje bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. Stanislav Zore.

Za vernike in obiskovalce ostaja ta tradicija priložnost za skupno molitev ob spominu na pomembem mejnik v zgodovini mesta, pa tudi kot priprošnja k Bogu, da nas v bodoče varuje zemeljskih in vseh mogočih pretresov v življenju. To pa ni edina tradicija v Ljubljani, povezana z velikonočnim potresom. Vsako leto se na velikonočni ponedeljek na Šmarni gori zvrstijo svete maše, h katerim pridejo župljani okoliških župnij. Ta lepa tradicija vselej pritegne veliko število romarjev.

Foto: https://commons.wikimedia.org

Obj.: L. M.